Pisma podpore in upora (8): Kva je babe ali vse norosti feminizma

Vinko Vasle (Foto: osebni arhiv)

Za eno večjih feministk pri nas velja skoraj osemdesetletna dr. Maca Jogan. Treba jo je razumeti: bila je mlada asistentka pri sociologu dr. Petru Klinarju (mimogrede, oče Aleša Klinarja, Rock Partyzani), ki je z njo malo grdo pometal. Pa tudi študentkam je na izpitu rad povedal, da je baba za kuhalnico, ne pa za študij, in so številne izpit delale po večkrat. Politični naslednik tega antifeminizma je danes novokomponirani Marjan Šarec – kva je babe, ki pa ga feministke volijo in obožujejo tudi sex kadrovika Jankovića.

Antropološka antifeministka je na primer Vesna Vuk Godina, ki oznanja, da morajo biti ženske pokorne moškim in – če poenostavim – držati gobec, ne pa opletati z jezikom, potem pa ni čudno, če so tepene. Milan Kučan si je priboril neko feministično nagrado za svoj antifeminizem novinarki: “A ste poročeni? Ne? S tem se ukvarjajte”. Zato je njegova Štefka dobra mati, partnerica in gospodinja, ki najraje kuha krompirjevo župco. In jo ima Kučan za vsak primer najraje doma. Ne gre spregledati ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki antifeministično deluje po načelu najprej postelja, potem pa službica in očara farmacevtke, tožilke in sodnice, ker “nekaj ima”.

Feministkam pri nas je zatorej vse prej kot dobro in  bodo zagotovo tudi letos 8. marca upravičeno norele. Lani so na primer doprsne kipe slovenskih skladateljev (!) polepile s krvavimi menstrualnimi vložki, letos bi na primer lahko v stilu ameriških antifa feministk gole tekale po ulicah, ker to je najboljša antireklama za feminizem, pa še kakšna pljučnica se stakne. Grem prižgat svečo!

Je pa v slovenskem feminističnem gibanju nemalo zmede. Eno povzroča baronica rumenega tiska Bernarda Jeklin, ki je desetletja vodila projekt revije “malo kuhati, malo pospravljati in malo seksati”, pa ji feministke niso fliknile molotovke tudi potem ne, ko je izjavila: “Feministke so gospe, ki so zelo potrebne”. Potem najdemo freudovske teorije, da so feministke kombinacija med ledom in puščavo, najhujše moške šovinistične svinje pa dodajajo, da bodo izprijene feministke končale v 10. krogu pekla, čeprav jih ima samo 9. Ne bom pa citiral psihoanalitika Romana Vodeba, ki se iz feministk ostro norčuje tudi s predstavo tipa “Razočarane gospodinje pri seksologu”. Je pa dober.

Feministke so trendovsko proti klišeju o ženski lepoti, proti modnosti, trpljenju v fitnesih, proti shujševalnim kuram, ker vse, kar je ženska, je lepo. Sem si na googlu ogledal nekaj golih protestov takšnih feministk, pa moram reči, da so korajžne, da se sploh pokažejo, kaj šele slečejo. Zaenkrat pri nas še ni tako drastično, ker tudi feministično gibanje ni enotno. Prastare feministke se združujejo v AFŽ kvotah, v protifašistični fronti žensk. One že po kraticah hočejo vse od A do Ž, vmes pa še F. Seveda pa so izbirčne – padejo samo pod komuniste in prvoborce, kar pomeni, da je suša. A tudi AFŽ se deli na tri gibanja. Prvo je ženski forum socialdemokratov, kjer kraljujejo Martina Vuk, prva solza partije Sonja Lokar in Mojca Kleva. Pogled nanje dokazuje, da je enakopravnost nujna, če ne nekatere izvisijo.

Drugo gibanje znotraj AFŽ je ženski lobi veterank ZZB NOV. kjer najdemo na primer Viko Potočnik, Danico Simčič, Ljubico Jelušič, Majdo Gaspari, Živo Vidmar, Svetlano Makarović in druge prvoborke. Gre za feministke, ki iščejo svoje priložnosti v Dražgošah in na drugih proslavah zmag in pokolov. Kulturni del AFŽ gibanja pa pokrivajo Kombinatke, ki prepevajo Padaj silo i nepravdo, Power to the people, Bandiera rossa, Pesem upora, Nabrusimo kose, Jutri gremo v napad in druge aktualne popevke za 21. stoletje. Pogled na te pevke je v glavnem dokaz feminizma v izvorni obliki – preden se obrijejo in zapojejo.

Poseben razred feministk so tako imenovane ideološke feministke, kamor sodita na primer Spomenka Hribar in Simona Kustec Lipicer. Pri njih gre za spravo med pojavnostjo in resnico. Feministke z vseh vetrov pa se rade ukvarjajo z ženskimi kvotami. Ko jim omeniš ženske kvote v rudniku, jeklarni ali pri gradnji cest, pa nič ne rečejo. Ukvarjajo se tudi z borbo proti seksizmom. Recimo: imaš dobro postavo, bi šla z menoj na kavo, imaš lepe čevlje itn. Seksizem je šank kultura, kjer dedci govorijo o ženskih pritiklinah, seksizem je menda cerkvena ideologija, seksizem so naslovnice revij z lepimi ženskami, seksizem je bil plakat “Vsaka imajo svoj faktor”. Seksizem je lepa ženska generalno. V glavnem, borke proti seksizmu so “bolane”.

Tipična feministka ima dvajset kilogramov preveč, se ne depilira, sovraži moške, oblači se kot iz fundusa Rdečega križa in večno trpi.

Vinko Vasle