Vsi smo pričakovali, da se bo v teh poletnih dneh medijski in politični stampedo proti vladi nekoliko pomiril. A tisti, ki hočejo, da vlada pade, ministrom in njihovim sodelavcem ne privoščijo niti dneva oddiha. Čeprav so trenutni vladajoči s hitrim ukrepanjem rešili Slovenijo pred zdravstveno in nato še pred socialno krizo, se globoki državi ne zdi vredno niti za en dan zapreti svojih medijskih topov.
Ste opazili, da od konca marca na nacionalni televiziji, ki naj bi bila apolitična, ne mine niti en dan, da ne bi predvajali vsaj ene negativne novice o vladi? Če ni na tapeti Počivalšek, je na tapeti Pivčeva. Če ni Pivčeva, je Hojs. Če ni Hojs, je Logar. Če ni Logar, so harmonikarji. Če niso harmonikarji, so rumeni jopiči. Če niso rumeni jopiči, je spet Pivčeva. Krogotok nenehnega negativnega poročanja je tako intenziven, kot ni bil od leta 2012, ko je bilo treba zrušiti Janševo vlado z objavo nezakonitega poročila o premoženjskem stanju predsednikov strank.
Prva v vrsti za popolno prenovo je državna RTV. Zakaj? Ker smo jo prisiljeni plačevati, tudi če ne gledamo vsebin. Vsak dan nam državni medij predvaja vsebine, v katerih napada vlado, tudi z izmišljenimi zgodbami. Ko se začnejo krepiti klici k pluralizaciji poročanja na RTV, pa to takoj razglasijo za politični pritisk. Ko se začne govoriti o ukinitvi RTV-prispevka, takoj začnejo govoriti, kako se bosta uničila kulturni program in radio Ars in podobne neumnosti. A z ekranov naše neuničljive propagandne ustanove levice zaslužne »novinarke« vsak dan bruhajo žveplo na vlado.
Drugi velik problem so protestniki, ki ogrožajo sebe in druge, saj v strnjenih gručah, kljub nevarnosti širitve virusa, vsak petek brez mask protestirajo proti vladi. Protesti so povsem legitimni, saj lahko v Sloveniji vsak izraža svoje mnenje. Problem je, da niso prijavljeni, kar pomeni, da ni odgovorne osebe. Protestnikom tako ni treba zagotoviti varovanja shoda, ni jim treba skrbeti za varnost udeležencev in ni jim treba plačati glob, če se krši odloke. Protestniki so pač strahopetci, saj si ne upajo niti razkriti, kdo shode organizira in kdo jim fotokopira plakate s sovražno vsebino. A kljub nenehnemu medijskemu stampedu, kako naj bi se narod uprl diktaturi, je protestnikov vsak dan manj. Veliki se zdijo samo zaradi prvega problema, to je RTV, ki ima nalogo pokazati, kako se odvija velika vstaja, ki je v resnici ni.
A najhuje je šele pred nami. Kajti zdaj se je vlada lotila nečesa, kar lahko resno ogrozi globoko državo. Minister za notranje zadeve Hojs je odredil revizijo nekaterih kazenskih postopkov, ki po letih preiskovanja še kar niso zaključeni, stojijo v predalih ali pa je NPU enostavno »pozabil« nanje. Med temi so žilne opornice, pri katerih bi se lahko razkrila celotna medicinsko-nabavna mafija, afera Iran – NLB, pri kateri bi se lahko dokazala sprega med teroristi in slovensko levico, in bančna luknja, kjer se je denar davkoplačevalcev dokazano porabil za sanacijo pokradenih bank.
Ko se je vlada lotila miniaturnih sprememb medijske zakonodaje in zakona o RTV, so že ropotali vsi bojni bobni na levici. Zdaj, ko se obeta razkritje državne mafije, pa bo resno zagrmelo. Glede na pretekle prakse globoke države ne bi bilo čudno, če bi Hojsa prav tako obiskali kriminalisti. Nekaj bodo že našli, če pa ničesar ne bo, bodo dokaze pač »naredili«. Tako kot v primeru Magajna, kjer je policija po sedmih letih mukotrpnega postopka enostavno izgubila računalnik s kronskim dokazom. Najbrž ni nikogar med nami, ki verjame v tovrstne pravljice. Globoka država je dejstvo. Njene mreže segajo od policije, preko politike, medijev, socialnih ustanov, do pravosodnih organov. Globoka država lahko kogarkoli uniči, javno oblati, pahne v revščino, zapre v sanatorij ali v zapor, morda celo umori. Ko je državni sistem v službi kriminalnih združb, je posameznik v boju proti takšni mafiji nemočen.
Zato ta vlada mora pasti. Zato morajo biti Počivalšek, Tonin in Pivčeva kaznovani. Ker so si drznili iti v koalicijo z nekom, čigar cilj je razgradnja globoke države. Pivčeva, ki zdaj govori o umiku medijske zakonodaje, mora vedeti, da lahko globoki državi uspe le, če ona popusti. Če popusti koalicija, smo spet ujetniki. Če koalicija zdrži, lahko s pomočjo prijateljev iz tujine razgradimo državno mafijsko hobotnico. Prvi korak k tej poti je povezovanje z ZDA, drugi korak je preiskava spornih poslov s teroristi in dobaviteljsko mafijo, tretji korak je osvoboditev ljudi od prisilnega RTV-prispevka, četrti korak je sodno procesiranje barab in zadnji korak je večinski volilni sistem.
In zato vlada mora pasti. Ker obstaja bojazen, da se bo našteto zgodilo. Da bo mafija izgubila oblast in da bodo morali mafijci odgovarjati za svoja dejanja. Vlada mora pasti, da se spet lahko vzpostavi status quo, v katerem vladajo lutke, strici pa mirno kradejo naš denar.
Aleksander Rant