Od petkov do četrtka, nasilja in seje odbora DZ

Kolumnist Nova24TV Davorin Kopše.

Po četrtkovih nasilnih protestih v Ljubljani dne 5. novembra, se je teden kasneje v četrtek 12. novembra na to temo začela seja komisije državnega zbora za notranje zadeve. Že na samem začetku je prišlo do besednega “prerivanja” med sklicatelji seje in opozicijo. Zaradi ugibanj v javnosti in delu politike je bil namen seje predvsem predstaviti dejstva. Da bi dobili informacije iz prve roke, so bili na sejo povabljeni minister za notranje zadeve, predstavniki policije, in direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA). Matjaž Nemec je zahteval, da se seja zapre za javnost, saj so gradiva po njegovem mnenju zagotovo označena z oznako tajnosti. Predsednik komisije Branko Grims ga je zavrnil z besedami, da za zaprtje seje ni nobenega razloga, čeprav bi mogoče komu ustrezalo, da bi kaj prikril. Odločil je, da bo seja zaprta le v tistih delih, v katerih bodo poročevalci navedli, da gre za tajne podatke, ostalo pa bo javno, kot je bilo javno tudi dogajanje. Seja je bila namreč namenjena javnosti, da se v izogib različnim interpretacijam, seznani z nasilnim dogajanjem pretekli četrtek na ulicah Ljubljane.

Na seji je bil še enkrat več najbolj glasen poslanec Jani Möderndorfer, ki je trenutno član poslanske skupine LMŠ (znano je, da pogosto menja politične stranke). Njegov nastop odraža kvaliteto opozicije v slovenskem parlamentu in razmerje sil med državotvornostjo in vse bolj škodljivim oviranjem dela koalicije. Žal opozicija na ta način ne izvaja svojega poslanstva nadzora oblasti, ampak je ves čas usmerjena le k destabilizaciji države, da bi prišla po tej poti na oblast. Na ta način dokazujejo, da kljub svoji želji in vsiljivosti niso zreli za vodenje države in za to nimajo praktično nobene uporabne vsebine ali kompetenc. Ker je na seji Möderndorfer nazorno predstavljal vse, kar premore četverček koalicije ustavnega loka, je v imenu vseh osrednja figura tega zapisa.

Jani v soju žarometov
Prvi Möderndorferjev izpad smo lahko videli že preden je dobil besedo, ko je iz svoje klopi vpil nekaj v smislu kršenja poslovnika in pri tem kršil poslovnik, saj ni imel besede, ampak tega smo pri njem že vajeni. Gostilniško obnašanje mu je na nek način očital tudi predsednik komisije Branko Grims, ki mu je svetoval, da če želi biti v gostilni, naj gre v gostilno. Kljub temu je Grims dovolil postopkovne predloge, ki so se vsi izkazali za neupravičene ali za zlorabo te pravice. Po izčrpnem kronološkem poročilu direktorja ljubljanske policijske uprave Stanislava Vrečarja, je Jani Möderndorfer poudaril, da poenotenih v opoziciji to ne zanima. Kaj ga zanima je bilo razvidno iz njegovega nadaljevanja.

Photo: Twitter

Jani Möderndorfer je v slogu pravega nepoznavalca začel razpravljati o dejavnosti Slovenske obveščevalno varnostne agencije in njenega direktorja v času, ko so se odvijali protesti. Kot vedno, ko se kaj zanimivega dogaja, je bil v času poteka protestov živahen promet na socialnih omrežjih Facebook in Twitter. Tistega dne ob 17:54 uri je neka Nina R. Cernelutti na Facebooku objavila fotografiji Ivana Galeta z ozadjem scene s protesta oziroma shoda nasilnih razgrajačev. Eno izmed fotografij iz njene objave je čez kako uro na Twitterju objavil predsednik vlade Janez Janša. Posredni vir je bil direktor Sove Janez Stušek, ki je fotografijo očitno opazil na profilu prej omenjene gospe in jo poslal predsedniku vlade.

Nepoznavalec in povrhu še zlonameren opozicijski poslanec Jani Möderndorfer je, skupaj s poenotenimi v štirikraki lokostrelski koaliciji z Jožetom Damijanom na tronu, to pograbil kot priložnost. Začutili so, da lahko skozi ta primer dokažejo nezakonito delovanje Sove, ki naj bi na ta način nadzirala slovenske državljane, kar ni njena pristojnost. Drži, da ni v pristojnosti Sove spremljanje slovenskih državljanov, razen v primeru, če opravlja svoje delo v skladu z drugim členom Zakona o Sovi, kjer je to jasno opredeljeno:

  1. člen

(1) Agencija pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije:

–        iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države;

–        o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.

(2) Agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev.

(3) Agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor.

Kot zunanji opazovalci lahko glede na potek dogodkov in udeležbo na izgredih iz tujine vsekakor ugotovimo, da je bila Sova v nekem delu očitno pooblaščena za svoje angažiranje. Vse to je pomembno vedeti, ampak nepoznavanje poslanca Möderndorferja tiči še drugje. Direktor Sove lahko namreč pod enakimi pogoji kot vsi ostali svobodni ljudje brska po Facebooku. Kar je kjerkoli javno objavljeno je javno, posredovanje javnega komurkoli pa ni nikakršna dejavnost Sove, še najmanj pa je to obveščevalna dejavnost. Obveščevalne službe se napajajo z informacijami iz več virov. Če izpostavimo le dva, sta to obveščevalna dejavnost in javni viri. V grobem je obveščevalna dejavnost tista dejavnost, ki jo opravljajo operativci in drugi pooblaščenci obveščevalnih služb, s katero pridobivajo javnosti nedostopne informacije, javni viri pa so vsi viri, ki so že kjerkoli objavljeni in so lahko obveščevalnim službam v pomoč pri njihovem delu.

Kaj lahko iz navedenega ugotovimo?
Direktor Sove med zasebnim brskanjem po internetu in Facebooku ni opravljal obveščevalnega dela ali kakršnegakoli dela, ki bi bilo povezano z njegovim delovnim mestom. Če bi bilo tako, bi lahko za tisoče v Sloveniji in milijone po svetu trdili, da opravljajo obveščevalno dejavnost, kar pa bi bila seveda notorična neumnost. Pa še ena nezanemarljiva podrobnost; direktor Sove in direktorji obveščevalnih služb ne opravljajo operativnih nalog. V najosnovnejšem pogledu je direktor obveščevalne službe zaupanja vredna oseba, ki opravlja menedžersko vlogo. Pri tem je seveda zavezan k določenim posebnim pravilom delovanja, vsekakor pa jim ni odvzeta pravica do brskanja po Facebooku in zasebnega komuniciranja s komerkoli, in v ta krog spada tudi predsednik vlade.

Poslanec Jani Möderndorfer (Foto: STA)

Na odboru smo lahko slišali še mnoge nebuloze. Njihov skupni imenovalec je bil aktivno ščitenje paradržavnega in protidržavnega dogajanja, nazadnje pa že skoraj poskus nasilnega rušenja vlade na ulicah. Nekateri so celo vlekli vzporednice z letom 2012, ko so prav tako kot letos proti policistom letele granitne kocke.

Morda še zanimivost, ki dodatno kompromitira famoznega Janija. Jani Möderndorfer je v svojem nastopu povedal, da je tistega četrtka popoldne zapuščal državni zbor, kjer je videl polno policije. Ob tem se je vprašal, če tudi njega nadzira Sova. Morda je to še najboljša ponazoritev kako butast nastop je to bil. Menda ja ne misli, da se pripadniki Sove pri svojem delu preoblačijo v policiste. Noro in smešno v isti sapi. Jani Moderndorfer je med svojim nastopom odlično krilil z rokami in se repenčil, kot poznavalec vsebine pa se je še enkrat več izkazal kot popoln analfabet.

Specialne enote policije na protestu
Nekatere so zelo zmotili policijski specialci, ki so bili videni ob direktorju policije in ministru za notranje zadeve, ki sta si ogledala dogajanje od blizu in s tem dala neposredno podporo prizadevanjem policije, da vzpostavi javni red in mir. Ob tem so kritiki poudarili, da sta s svojo prisotnostjo po nepotrebnem dodatno obremenjevala policiste pri izvajanju nalog s področja javne varnosti. Treba je povedati, da vsakemu pripadniku varnostnih sil ogromno pomeni tovrstna podpora vodstva na samem dogajanju in jim vliva novo moč in zaupanje. Gre za pogosto prakso odgovornih vodstev, saj dokazuje vertikalno kohezivnost s sporočilom, da so vsi v isti situaciji.

Foto: STA

Ob tem je treba povedati, da je tako imenovana redna policija opravljala naloge v zvezi z obvladovanjem podivjanih, direktorja policije pa je na podlagi varnostne ocene varovala skupina specialcev, ki je bila tam le za ta namen. Minister je bil znotraj vsega tega varovan po protokolu, ki je povezan z varovanjem varovane osebe. Na podlagi navedenega lahko še enkrat ugotovimo, da gre za še eno neupravičeno vmešavanje tako imenovanih kritikov v področje, ki ga ne poznajo. To seveda počnejo zaradi političnih ciljev in bo vplivalo na njihov politični ugled in ceno, zato je kritika njihovega početja še kako na mestu.

Povezave petkovih zbiranj in četrtkovega nasilja
Že med samim primitivnim četrtkovim divjanjem huliganov po ljubljanskih ulicah, so nekateri mediji začeli zatrjevati, da ni povezave z dogajanji ob preteklih petkih. Z zanikanjem ni mogoče prikriti dejstev. Vemo, da je praktično vse Galetovo javno delovanje naperjeno proti aktualni vladi. Po njegovem izbruhu obtožb vlade v zvezi z nabavljanjem zaščitne opreme, se je pridružil petkovim protestnikom, kjer je bil tudi medijsko zelo izpostavljen. Pokazal je določene politične ambicije in celo napovedal morebitno ustanovitev nove politične stranke. Ko se je pojavil na četrtkovem nasilnem protestu, je že s svojo prisotnostjo potrdil tezo, da gre tudi za političen dogodek in ne le za navadno nasilništvo tolp.

Ko iščemo povezave med petkovimi dogajanji in četrtkovim nasiljem, lahko ugotovimo tudi, da so imeli petkovi nezakoniti protesti močno podporo medijev. Ti so poročali navijaško, kar je šlo na roko opozicijski politiki, ki se je protestov fizično udeleževala. Medijsko podporo lahko navsezadnje najdemo tudi v prej navedenem, da so bili dominantni mediji med prvimi, ki so poskušali zanikati povezave med preteklimi protesti in zadnjim nasiljem. Ker so se protesti ves čas kljub nezakonitosti nadaljevali in se je tudi skozi medije ustvarjal vtis, da je to prav, organizatorji pa ne podležejo sankcijam, se je nabralo dovolj poguma za organizacijo novega vala z nasiljem. So mediji torej soodgovorni za nasilje tisti četrtek? Seveda so in da se ne bi ponavljalo, je treba to brez milosti izpostavljati!

29. oktobra je Ivan Gale posodobil svojo naslovno fotografijo na Facebooku, kjer je na veliko napisan datum nasilnih protestov 5. november, zato ga je mogoče povezovati vsaj s spodbujanjem protestov in posledično izgredov, če že ne z neposredno organizacijo. Glede na pretekle proteste, ki so potekali ob petkih, kjer je bil še kako aktiven, bi lahko trdili, da je navedena naslovna fotografija vsaj resen indic, osebno pa mislim, da gre za utemeljen sum, da je Gale tudi soorganizator. Za to ima tudi zelo močan motiv, saj je pred kratkim iz krivdnih razlogov izgubil službo na Zavodu za blagovne rezerve Republike Slovenije.

Še eden izmed mnogih signalov, da je bilo četrtkovo nasilje povezano s preteklim dogajanjem in ima politično konotacijo je tvit nekdanjega kandidata za poslanca z Liste Marjana Šarca, Mateja Špeharja, ki je tvitnil ministru Alešu Hojsu, da ne bi bilo četrtkovega dogajanja, če bi bili ljudje zadovoljni z vlado.

Gre za še več podrobnosti, ki se skrivajo v različnih objavah in dejstvih, skupaj pa potrjujejo tezo, da se nobeno destruktivno dejanje ne zgodi mimo opozicije, privilegiranih posameznikov in skupin ter nenazadnje tudi kriminalnih združb, ki so s protikorona ukrepi dodatno omejene pri svojem delovanju. Omejitev gibanja je namreč, na primer za dilerje drog, precejšnja ovira, da ne govorimo o nočnih omejitvah in prepovedi zabav, kjer je uporaba njihove robe še posebej pogosta.

Tako se poti na videz nepovezanih nazadnje združijo in se v vsej svoji pojavnosti izkažejo za škodljive. Del politike žal zelo vleče v ta nevaren vrtinec.

Davorin Kopše