fbpx

Omejena sposobnost komuniciranja KUL

Sociolog dr. Matevž Tomšič (Foto: Demokracija)

Nedavni intervju, ki ga je ob koncu lanskega leta nacionalna televizija opravila s predstavniki parlamentarne opozicije (pred tem je bil na sporedu še intervju s premierjem Janšo), je dodobra razgalil domet levičarske koalicije KUL. Če smo konkretni, izkazala se je velika omejenost tega dometa.

Takšne intelektualne revščine in vsebinske praznine že dolgo ni bilo mogoče spremljati preko malih ekranov. Neverjetno je, kako omejen besednjak imajo nekateri od njih (saj v svojih izvajanjih ponavljajo stalno ene in iste fraze). V njihovih razglabljanjih ni bilo mogoče zaznati nobene vizije, nobenih svežih idej, sploh pa ne konkretnih rešitev za najpomembnejše probleme, s katerimi se sooča slovenska družba. Iz njihovih ust so se slišale samo floskule o tem, kako bodo “umirili razmere v družbi” in “povrnili zaupanje državljanov v politiko“, s tem da bodo “normalizirali stanje na vseh področjih“. Pri tem očitno menijo, da je dovolj, da se na oblast vrnejo “pravi ljudje”, ki bodo znova na vsa mesta postavili svoje moralno-politično “primerne” kadre. O konkretnih rešitvah pa ni ne duha ne sluha.

Oglejte si še: Leto prelomnih volitev?

Za vse težave je tako ali tako kriva njim neljuba Janševa vlada. Pri tem ponavljajo izmišljije o zniževanju demokratičnih standardov in kratenju človekovih pravic, češ da je zaradi tega Slovenija postavljena na nekakšen evropski pranger. Pri tem mahajo z resolucijo evropskega parlamenta, ki jo je sprejel na predlog odbora LIBE, čeprav je dejansko njegova vsebina nastala v krogih slovenske levice (asistent Tanje Fajon je pustil očitne “prstne odtise”), ki jo je s pomočjo svojih evropskih prijateljev internacionalizirala. V resnici gre torej za težnjo dela evropske levice, usmerjeno v obračunavanje s tistimi vladami, ki se odkrito zoperstavljajo njeni agendi.

Kakšna bi bila usoda levice, če bi bil medijski prostor uravnotežen?
A ta resolucija prave teže nima. Bistveno pomembnejša je dejanska sposobnost političnega ukrepanja. Glede tega pa se je aktualna vlada do sedaj relativno dobro odrezala, kar se je najbolj nazorno pokazalo ob uspešnem predsedovanju Svetu Evropske unije. In ne, čestitke, ki so ob koncu lanskega leta na ta rovaš kar deževale, nikakor niso samo vljudnostna formalnost, kot trdijo v koaliciji KUL. Prepričani smo, da bi v primeru, če bi predsedovanje vodila prejšnja vlada, te zagotovo umanjkale. Spomnimo se, lahko klavrno so se nekateri vodilni kulovci odrezali na evropskem političnem parketu. Nekdanja premierka Alenka Bratušek se je v svoji javni predstavitvi pri kandidaturi za evropsko komisarko popolnoma blamirala. Prejšnji premier Marjan Šarec pa si sploh ni upal nastopiti v evropskem parlamentu (neverjetneje zato, da bi se izognil nečemu podobnemu). Samo zdrznemo se lahko ob misli na to, kaj bi se dogajalo, če bi ti ljudje imeli v svojih rokah koordinacijo političnih aktivnosti na ravni celotne Unije.

Predstavniki leve opozicije na javni RTVS: Tanja Fajon (SD), Marjan Šarec (LMŠ), Alenka Bratušek (SAB) in Luka Mesec (Levica).

Omenjena oddaja je dodobra razblinila mit o tem, da zna slovenska levica bolje javno komunicirati (v primerjavi z desnico). To je samo videti tako zaradi močne zaslombe dominantnih medijev, ki stalno loščijo njeno javno podobo. Vendar je dovolj, da se pojavi televizijska voditeljica, kot je Lidija Hren, ki od vodilnih predstavnikov levih parlamentarnih strank zahteva konkretne odgovore na jasno postavljena vprašanja in ki za povrh še izpostavi neresnična dejstva, ki jih navajajo.  V tem primeru postanejo ti povsem nebogljeni. Vprašamo se lahko samo, kakšno bi bilo politično razmerje sil v samostojni Sloveniji, če bi eden od taborov ne bil deležen takšnega medijskega favoriziranja. In zanimivo bi bilo videti, kakšna bo usoda levice, če postane medijski prostor vsaj relativno uravnotežen.

dr. Matevž Tomšič