fbpx

Pa srečno “Korl” …

Foto: STA

Pred leti sem na svoji spletni strani zapisal takole: “Kdo pri nas praktično odloča kakšno vlado bomo imeli in kdo jo bo vodil!? Odgovor je načeloma preprost. Odločajo volivci na volitvah, ki odločijo kdo je na volitvah zmagal in ta praviloma sestavi vlado. Pa je res tako?! V praksi od leta 2004 dalje že ni tako. Ne verjamete? Pa poglejmo. Od leta 2004 dalje smo imeli: Prvo Janševo vlado, pa Pahorjevo vlado, pa spet drugo Janševo vlado, pa vlado Bratuškove, vlado  Cerarja in končno vlado Marjana Šarca. Toda nihče od naštetih ni, ne glede na volilni rezultat, odločal o vladi. In kdo potem o tem odloča? Karl Erjavec, ki na volitvah običajno dobi najmanj. Če on ne gre v vlado vlade pač ni ne glede na volitve. Ko pa vladi odločajo tisti, ki na volitvah dobijo najmanj glasov in ne tisti, ki dobijo največ glasov, je s sistemom demokracije nekaj hudo narobe. Rešitev je seveda v drugačnem volilnem sistemu”.

Karla Erjavca osebno poznam od leta 2004. Tam nekje do leta 2008 sem še verjel, da je pač eden od predsednikov političnih strank. Toda kmalu sem spoznal, da temu sploh ni tako. Splošno znano je, da je politiko stranke vseskozi gradil na lažeh, to je na skrbi za upokojence.

V praksi pa mu nikoli sploh ni šlo za upokojence. Če bi želel skrbeti za upokojence, bi se vsa ta leta potegoval za mesto ministra za delo in socialo, ki skrbi tudi za upokojence in ne za izključno in samo mesta ministrov, kjer je imel policijsko varovanje (obrambno in zunanje ministrstvo). Šlo mu je torej za prestiž in nič drugega. Karl Erjavec pa je bil očitno tudi tisti, edini predsednik politične stranke, ki je sam sebi, s pomočjo vodstva svoje stranke, poleg ministrske plače, dodelil še plačo za delo v svoji lastni politični stranki. Imej je torej dve plači, ministrsko in še tisto v politični stranki DeSUS.

Zadnji čas je bil
Karl Erjavec, pa je v zadnjih dneh zagrešil še eno, očitno usodno napako. Podobno tisti, ki jo je zagrešil bivši trener naših rokometašev Veselin Vujović, ki je našo rokometno reprezentanco vodil s silo, tudi žalitvami rokometašev, njihovim zmerjanjem in podobno. Ko je prišel nov trener Ljubomir Vranješ, pa je bilo vse drugače. Te iste rokometaše je začel hvaliti in povzdigovati v nebesa. Temu so sledili tudi rezultati, ki so jih pokazali igralci na igrišču.  Enako napako, kot jo je naredil Vujovič, je naredil tudi Erjavec, na današnjem kongresu stranke DeSUS in še prej, kjer je bil kandidat za predsednika stranke DeSUS, poleg protikandidatke Aleksandre Pivec, je to žalil in napadal. Zgodovina pa nas uči, da se ljudstvo vedno postavi na stran ponižanih in užaloščenih. Tudi Erjavcu se je zgodilo ravno to. Kongres stranke DeSUS mu je dal “dvojko” in ga poslal domov. Če bi bil sam delegat kongresa DeSUS, bi ravnal popolnoma enako, Erjavca zaradi njegovih zgodovinskih laži, nikoli ne bi podprl. Pa srečno “Korl” torej, zadnji čas je že bil.

Foto: STA

Zgovorna Šarčeva čestitka
Koga pa so delegati stranke DeSUS izvolili? Kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Mlajšo, sploh pa šele pred kratkim postalo članico DeSUS. Nič narobe, prej obratno. Toda Aleksandra Pivec nosi s seboj težak nahrbtnik, v katerem je več kot 35 tisoč evrov vprašljivega denarja, ki ga je zaslužila poleg ministrske plače, ki jih ni prijavila KPK, pa bi jih morala? Mnogi člani sedanje in prejšnjih vlad, so svoje položaje morali zapustiti za veliko manjše grehe. Še več, zaradi sodno zavrženih odločitev KPK je padla celo druga Janševa vlada.

Novoizvoljena predsednica stranke Aleksandra Pivec. (Foto: STA)

A zdi se, da je pomembnejše vprašanje od tega vprašanje, kam bo Pivčeva stranko DeSUS popeljala v prihodnje? Čestitka Marjana Šarca je zgovorna. Verjetno pričakuje, da bo DeSUS še trdnejši del koalicije, ali pa kar del LMŠ. V tem pogledu je rezultat volilnega kongresa DeSUS uspeh Marjana Šarca. Šele prihodnost pa bo pokazala ali je to res ali ne. Vsak korak Pivčeve v smeri približevanja Šarcu, bo pomenil korak v smeri izhodnih vrat iz DZ in obratno vsak korak Pivčeve v smeri utrjevanja stranke DeSUS, bo pomenil več možnosti za nov mandat stranke DeSUS v DZ.

Ob tem pa ne kaže zanemariti dejstva, da je večina poslancev DeSUS podprla Erjavca in ne Pivčeve, tudi vodja njihovih poslancev Franc Jurša. Kako nerodno. To pomeni hudo pomembno razpoko med njo in njimi, kar pa je v njihovo in ne v njeno korist. Poslanci pač niso zamenljivi. Njihov poslanec Polnar, ki ga na kongres ni bilo, je morda odigral še najboljšo “partijo”.

Erjavec si je lepo postlal
Za konec pa naj se vrnem še h “Korlu”. Takoj po kongresu stranke DeSUS je napovedal odstop z mesta obrambnega ministra. Nekateri bodo naivno ocenili, da je to načelno dejanje pokončne drže. Toda temu sploh ni tako. Erjavec natanko ve, da po tem kongresu DeSUS nič več ne bo tako kot je bilo. Jasno mu je, da bi ga Šarec zamenjal, zato je iz javnomnenjskih razlogov, svoj odhod najavil kar sam. Zanj to sploh ni problem. V času od leta 2000 si je na mestih državnega sekretarja in kasneje ministra, z ministrsko plačo in še plačo iz naslova vodenja DeSUS (neto nekaj manj kot 5000 evrov mesečno, kar znese skupaj okoli milijon evrov), prislužil toliko, da bo lahkotno preživel dve ali tri leta kolikor mu manjka do visoke pokojnine. In kaj sedaj? Slabše kot je bilo z Erjavcem v naši politiki, ne more biti s Pivčevo.

Za zaključek pa naj vam, ki berete ta prispevek v razmišljanje ponudim še tvit Marka Pavlišiča, nekdanjega poslanca DL Grege Viranta, takole je zapisal: “Jelinčič si že mane roke. Še enega ministra bo lahko Šarcu zakasiral. Pardon, ministrico“. Če mene vprašate, ima Pavlišič prav.

Bralcem tega teksta pa naj postavim zelo preprosto vprašanje. Kje v Evropi ali v svetu poznate politično stranko upokojencev, ki bi soodločala v parlamentu? Tistega, ki mi “dokaže”, da taka stranka (torej upokojenska stranka v koaliciji v parlamentu) obstaja, povabim na kosilo.

dr. Vinko Gorenak