Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo v državi nasilne in protizakonite proteste le takrat, ko je na oblasti desna vlada? V celotni zgodovini Slovenije desnica ni organizirala nasilnih protestov. Vsi, ki ste za sabo pustili svoja štirideseta leta, se lahko spominjate množičnih demonstracij na Kongresnem trgu v podporo četverici. Prav tako se lahko spominjate protestov, ki so izbruhnili med afero Depala vas. Vsi ti protesti so bili res spontani. Ljudje so prišli izrazit svoje nezadovoljstvo nad represivno oblastjo ali pa podpret človeka, za katerega so vedeli, koliko je naredil za samostojno Slovenijo.
A vsi protesti, ki so se zgodili kasneje, so se praviloma dogajali v treh intervalih. Med letoma 2004 in 2008. Leta 2012 in sedaj 2020. Se spomnite kakšnega drugega večjega protesta levičarjev? So denimo množično protestirali leta 2016, ko se je razkrila afera pranja iranskega denarja v NLB? So mogoče množično protestirali, ko se je z milijonskimi aneksi podražil projekt TEŠ 6? So morda protestirali, ko je Zoran Janković sklenil čez zajetje najboljše pitne vode peljati fekalije 300 tisoč Ljubljančanov? Ne, seveda ni bilo protestov in manifestacij. Zakaj pa bi bile? Od milijard in milijonov, ki so se prelili v te megalomanske projekte, so svoj kos denarja dobili tudi nevladniki, okoljevarstveniki, društveniki in umetniki. Ne verjamete? Zakaj bi torej okoljevarstvene organizacije molčale ob projektu TEŠ 6? Zakaj bi molčale ob projektu Kleče? Zakaj bi molčale ob projektu Magna?
In nato pride nova vlada, ki je soočena z eno najtežjih preizkušenj v zgodovini Slovenije. Z epidemijo neznane nalezljive bolezni. Ta vlada opravi svoje delo. Državljanom razdeli na milijone denarja, uvede ukrepe za zaščito zdravja ljudi. Pospeši postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. In tako naprej. Ne preganja nezakonitih protestnikov, ne omejuje svobode govora, ne prisluškuje državljanom, ne uvaja policijske države. In kaj imamo v Sloveniji? Proteste seveda! Proteste teh istih kaviarsocialistov, ki so bili med svinjarijami svojih političnih botrov tiho. Ljudi, ki so navajeni delati nič in biti za to plačani. Ljudi, ki se iz sedmega nadstropja stolpnic borijo za naravo. Ki z vpitjem sovražnih gesel in groženj s smrtjo sebe razglašajo za strpne. Ki z neupoštevanjem predpisov ogrožajo zdravje svojih sodržavljanov, pa se imajo za pravične. Klinična slika takšnih ljudi bi bila v nekem drugem svetu shizofrenija − pri nas je to vse normalno in zaželeno.
Protesti so farsa, panika na levici pa velika
Veste, kako prepoznaš človeka, ki ne dela ničesar in živi od našega dela? Ko je ogrožen njegov ležerni življenjski slog, je pripravljen sredi epidemije ogrožati svoje zdravje in zdravje drugih le zato, da ne bi bil odklopljen od državnih jasli. Teh 5000 protestnikov je farsa. En odstotek prebivalcev Ljubljane. Režimski mediji poročajo, da je 5000 ljudi protestiralo proti “fašistični” vladi. Ja, lepo, ampak 295.000 drugih prebivalcev Ljubljane pa ni protestiralo. So oni manj pomembni od teh, ki so pripravljeni za svoje privilegije ogroziti javno zdravje? Za levičarje očitno ja. In vlada bi bila neumna, če bi financirala proteste proti sami sebi. Naj zaslužijo svoj kruh na trgu, kot ga moramo vsi drugi. Če bo na trgu povpraševanje za študije o rasni neenakosti v Sloveniji, naj jih prodajo tistemu, ki bo to plačal.
In v družbi, kjer zgube uspevajo, uspešni pa bežijo, je sprememba klime grozljiva. Vsaj za tiste, ki so do sedaj veselo obirali 99 odstotkov vseh drugih. Sedaj je čas nas, 99 odstotkov, da dvignemo glave in levici povemo, da smo dovolj nastavljali drugo lice. Tiraniji bogatega “proletariata” se je končno treba upreti!
Aleksander Rant