fbpx

[Pisma – od zmage do zmage] Društvo kastriranih in bankrotiranih

Kolumnist Vinko Vasle

Društvo pisateljev je ena taka zabavna arheološka zbirka, ki je nekje med paleozoikom in kameno dobo, ukvarjajo pa se z aktualnim klinopisjem o sodobnih pogledih na stvarnost. V resnici je to ena prima organizacija, v kateri v glavnem pišejo pisma proti Janezu Janši, kar je sicer rahlo dolgočasno, ker to govori o pomanjkanju ustvarjalnih idej. A v tem društvu so uspešno napisali več pisem proti Janši, kot pa literarnih stvaritev.

So pa v tem društvu tudi takšni lirerarni umetniki, ki po svojem angažiranju reševanja Slovenije in sveta izpod vojaškega škornja diktature Janeza Janše uporabljajo znane metode iz razstave misic, ki vse po vrsti svet rešujejo, imajo pa vsaj nekaj atributov, kar malo okorelim in ostarelim umetnikom tega društva pač manjka. In tega niso krivi. Eden od bivših članov društva pisateljev mi je v pripravi tega historičnega teksta rekel: “Vsakič, ko se Tauferju in Borisu A. Novaku ne dvigne, napišeta novo pismo proti Janši. In to je kar naprej, zato je teh pisateljskih dolgočasij veliko.”

A vsakdo ima pravico misliti, da lahko ureja svet in domovino in državo ne glede na težave s prostato ali post klimakterija, kar je očitno generično poslanstvo društva pisateljev. Fantje in nekaj deklet tam se spozna prav na vse, razen na finance, kar za vodenje države niti ni najbolj pomembno V društvo so namreč že dolgo prepričani, da mora biti država bankomat za umetnike vseh vrst in to ne glede na uspešnost. Zato so v društvu prav zaradi občega nerazumevanja do denarja pred časom ogorčeno zahtevali, da jim država – potem, ko so bankrotirali – da toliko, kot potrebujejo. Oni pač nimajo časa, da bi se ukvarjali z banalnostmi, ker je eden njihovih poglavitnih angažmajev ustvarjalni zalet na Janšo. Zato so nekoč spregledali, da jim je neznano kam že pred meseci pobegnil poslovni sekretar Saša Jovanović, ki jim je zapustil velike dolgove in histerično neurejeno dokumentacijo. V službo pa so ga vzeli, ker so vedeli, da nič ne zna, a se jim je smilil. Od tod izhaja njihovo zadnje pisanje, da Janša uničuje državo, Borut Pahor pa molči.

Boris A. Novak (Foto: STA)

V tem društvu se predsedniki menjujejo kot spodnjice povprečno higieničnega človeka – enkrat mesečno, ali na pol leta. Vsi namreč takoj obupajo. Razen tistih, ki so zvezde društva. Nekateri pa so bili prisiljeni odstopiti, ker so jih preganjale neke feministke, ki niso razumele, da je spolno nadlegovanje del libido umetniške scene moških literatov. Recimo Vlado Žabot, ki je dve kolegici nadlegoval v Vilenici, eni pa je rekel: “Pa jaz tebe ne razumem, kako to – namesto, da bi kričala Vlado pofuki me, pofuki me v rit, pa tlele kot hruška sama hodiš na vsak festival.” Človek pač ima umetniški pristop k spolnemu nagovarjanju.

Ali pa nesrečni Evald Flisar, ki je moral odstopiti zaradi literarne kritičarke, ki ga je zaprosila za kakšno delo, on ji je pa literarno odpisal, da je “lepa in seksi in samozavestna, a jaz se nikoli ne zaljubim v žensko, ki mi ga z nekaj stavki ne bi postavila pokonci.”

Tempi passati. Zvezde društva pisateljev so zdaj pač ostarele in jih politika in država, posebej pa Janša posebej zanima. Na nek način je to nadomestek spolnosti. A ni bilo dovolj, da so Janšo vrgli ven iz PEN-a zaradi njegove svobode govora, ki je sicer temelj delovanja te mednarodne organizacije. A pri nas so Tone Peršak, Manca Košir, Boris A. Novak in drugi nekako prisluhnili Tauferju, ko je zapisal “naj se odstrani podla golazen.” In so iz društva odšli zelo eminentni ustvarjalci in akademiki.

Veno Taufer (Foto: STA)

Lani so napisali “kulturniško pismo o janšizmu” znameniti trije – Žabot, Boris A. Novak in Draga Potočnjak, ki se je kvalificirala, ko je pljuvala na bivšega kulturnega ministra. Društvo tudi ne bo sodelovalo pri obeleževanju 30-letnice samostojne države in je od njih odšel še akademik dr. Janko Kos. Nesreča pač. Kot je nesrečnik Boris A. Novak, ki med kolesarje vnaša pocestne performance s poezijo o Janši, ki so dokaz, da ima Novak DNK partizanskega likvidatorja Frica.

Vinko Vasle