Moram reči, da sem popolnoma šokiran! V zadnjih dneh so se zgodile stvari, ki jih niti v sanjah nisem pričakoval. Kako si drznejo iz mene delati kurbo, ki bo brez vsega odšla s plesa! In ona, za katero je res blefer Jože P. Damijan tako zapisal, je protikorupcijsko rehabilitirana. Ni kriva Aleksandra Pivec, vse je sama plačala, nič ni bilo narobe. A sem se za to boril v podzemlju? Sem zato angažiral vse svoje kadrovske in finančne rersurse? Sem zaman odšel in prišel nazaj? Medtem, ko sem se boril sam s seboj za svoj položaj, mi je nekdo v ozadju še s tem dejanjem porinil nož v hrbet. Ranjen sem, žalosten, pretresen. Jaz Karel, sem zgrožen.
V čigavem interesu je vse to, kar mi delajo? V KUL koaliciji ni nikogar, ki bi bil bolj sposoben, ker drugače ne bi mene poklicali na pomoč oziroma, sem jim pomoč ponudil. Vse sem tvegal s tem dejanjem – družino, kariero, stranko Desus, ki sem jo žrtvoval za velike cilje naše koalicije. Kje je še kakšen junak, ki bi lastno stranko tako rekoč uničil zato, da bi prevzel mesto predsednika vlade, kar je v teh časih, ko nam vlada diktatura, še kako pomembno! Jaz sem vendar Karel Erjavec, jaz nisem šlampasti prestrašen Marjan Šarec, ki je nabadal mojo ministrico za okolje. Jaz sem jaz. Nisem levičarski gobec Luka Mesec in nisem butasta Tanja Fajon, ki svojo stranko sesuva in od tega nima nič. Še za predsednico vlade ne more kandidirati. O Alenki Bratušek bom molčal, ker sem gentlemen, je pa obupno zahrbtna ženska.
Ne glede na takšne razmere, sem se hotel žrtvovati za koalicijo KUL, tudi zato, ker menim, da mi sposobnosti in prakse nihče ne more odrekati. Sem večkratni minister, ki je ob vsakem trenutku pripravljen sprejeti kakršnokoli ministrstvo. Iz ministra za okolje, v ministra za obrambo, od tam minister za zunanje zadeve in povsod sem pustil močan pečat. Še zdaj se tuje tajne službe sprašujejo, kdo sem v resnici in kakšna je bila moja vloga pri arbitražnem sporazumu. To samo pomeni, da sem iskana oseba. Še v Moskvi so me špijonirali. Ko so bili vsi prepričani, da bom konačal na Dobu, ker sem podpisal pogodbo s Patrijo, je prišlo do neobičajnega preobrata – sedet je šel Janez Janša, kar me ni pretreslo, ker če že mora kdo iti sedet, naj to ne bom jaz. Ker jaz, jaz Karel Erjavec sem resnica.
Samo poglejte, kakšen razvrat, razpad in kupleraj je bil v slovenski politiki, posebej pa v Desusu, ko me tistih nekaj tednov ni bilo. Nazaj sem moral priti, nazaj v politiko, da stvari postavim na pravo mesto. Zdaj pa tole. Lastne poslance moram moledovati, da me podprejo. Če bi vsi v KUL opravili svoje naloge, bi danes imeli osemdeset glasov in ne šlampastih 42. Vohunček Murči je zatajil in ni znal s svojimi metodami prepričati nasprotnikov, da je za njihovo zdravje dobro, če me podprejo. Potem so pa naokrog govorili, da podkupujem poslance, čeprav bi mi na levi morali imeti proračunsko postavko za podkupovanje. Kako naj pa drugače pridemo na oblast! In ni res, da smo lomili roke mojim poslancem, noben nima gipsa na roki, so pa lahko večkrat slišali, kaj bo, če ne podpišejo. Prvi je popustil Franc Jurša, smo mu malo papirjev pokazali; potem malo zatem Ivan Hršak, ker ve, da se za vsakogar lahko kaj najde, ali pa naredi. V politiki ni milosti, politika ni ljubezen – to je kruta zadeva. Jurij Lep je bil pameten – se sploh ni upiral, ker je vedel, da če je posilstvo neizbežno, lezi in uživaj. Potem sta dva odpadnika, izdajalca – Branko Simonovič in Robert Polnar. Ne bosta pobegnila pred mojo roko pravice, posebej Simonovič bo nastradal, ker je kritiziral mojo konstruktivno nezaupnico.
Zato je treba razumeti tudi one plakate, ki so z jasnimi namigi na fašiste in naciste povedali, kdo so tisti iz SMC, ki nas ne bodo podprli. Dober, Gregor Perič zgleda bolj kot hitlerjugend in sem že navezal kontakte z ZZB, da najdejo kakšno fotko v arhivu druge svetovne. Janjo Slugo smo mislili uloviti na Janija Moderndorferja, ki v resnici igra njeno slabo vest. Veliko časa in še več denarja smo vložili v to, da pridemo na oblast.
Vinko Vasle