fbpx

[Pisma – od zmage do zmage] Kurbe, pesniki in pesmi likvidacij

Kolumnist Vinko Vasle (Foto: Demokracija)

Če ne bi bilo kulture, bi še vedno govorili srbsko. Tako pa je Milan Kučan storil vse, da smo se osamosvojili, menda je celo Miloševiću obljubil celo Bosno in Hercegovino in pol Hrvaške, če nam dovoli še naprej uporabo slovenskega jezika. Drugače bi Ivana Cankarja brali v cirilici, če bi ga sploh, ker ga Srbi niso marali in ga je en tako pretepel, da je umrl.

Zato imamo zdaj levičarji in komunisti nekaj kulturnih biserov, med katerimi naj na prvem mestu omenim Borisa A. Novaka, ker gre za pesniški diamant, ki se je rodil Srbom v Beogradu. Boris A. Novak je predstavnik tako imenovanega ljudskega eko socialističnega pesništva oz. zvrsti “poezija primitiva”. Z njo nastopa na srditih demonstracijah proti diktatorju Janezu Janši in njegovi vladi in je deležen burnih aplavzov.

Oglejte si še: Desni umor TV-zvezde

Zadnjič, ko so rumeni jopiči skušali okupirati Prešernov spomenik, je o njih napisal nesmrtno pesem, v kateri jih je označil za opice, na katere je treba bruhati, so gnoj, gnus in nacistični skret. Sicer se v tej pesmi nič ne rima, a ustvarjena je dobra klima. Ljudske množice namreč ponorijo ob vsaki besedi, ki jo izreče. V neki drugi pesmi je za poslance napisal, da so pizdojalci, Karantanci so prapezdeti v demenci itd. V glavnem povedano – naš Boris je boljši v poeziji primitiva kot njegov tovariš Veno Taufer, ki se je v kulturni spomin naroda vpisal tudi s tisto o “železnih dildih in cviljenju”.

Kučan bodi zahvaljen in partija, ker imamo še enega pomembnega levičarskega kulturnega ustvarjalca Vuka Ćosića, ki se ukvarja s performansi in umetniškimi instalacijami in je menda nasploh slovenski kulturniški genij. Rodil se je v Beogradu, kljukaste križe pa riše po slovenskem kulturnem ministrstvu v slovenščini.

Morilska nagnjenja
Imeli smo tudi kakšno srečo. Tako se je Darko Nikolovski pa le rodil v Sloveniji in skupaj z eko socialistično varuhinjo živali Jadranko Juras ustvaril tako rekoč pesem, ki v političnem smislu pove, kaj bomo delali.  Pesem med drugim pravi “Za vse, kar ste do zdej naredili, ponujamo amnestijo! Zgodovina uči, ko politika izkorišča, grejo eni v Argentino, drugi na strelišča.” Tudi levičarji Luke Mesca tega ne bi mogli bolj neposredno povedati, čeprav tudi oni domobrancem in desničarjem grozijo, da bodo, ko pridejo Kordiši in Tomićke na oblast, ostro odgovarjali. Kaj vem, simbolika, a ostri so noži. To pesem Nikolovskega in Jurasove je v čast in slavo tridesete obletnice države Slovenije zavrtel Val 202 in so nekateri bili ogorčeni. Kar je popolno nepoznavanje ideološko politične ureditve javnega radia pod direktorovanjem Mirka Štularja, ki ga zato ljubkovalno celo kolegi kličejo Kim Il Un, radio pa radio Pjongjang.

Darko Nikolovski in Jadranka Juras. (Foto: Yotube)

Ko sem že ravno omenil Violeto Tomić, je le treba povedati, da gre za vrhunsko slovensko igralko, ki se je rodila v Sarajevu, kar pomeni, da so se nam Bosanci vendarle malo oddolžili, ker smo jih ob tisti kruti vojni sprejeli medse. In to je tudi dokaz, da lahko Bosanka v Sloveniji vodi kulturni odbor slovenskega parlamenta in da bosanska kultura v Sloveniji ni zgolj Denis Avdić, rojen v BiH, ki je iz policaja postal kulturno umetniški fenomen slovenske levice in komunistov. A tudi tu so razlike. Zlatan Čordić, eni domobranci mu pravijo balija opankar, se je rodil v Sloveniji in je eden od eminentnih predstavnikov kulturniške smetane Fužin. Od tam izhaja tudi eden mlajših slovenskih književnikov in filmskih ustvarjalcev naše levice in komunistov – to je Goran Vojnović, ki ustvarja v slovenskem,  srbskem in bosanskem jeziku in to hkrati v istem umetniškem delu. Sporočilo njegovega romana in filma Čefurji raus se še ni udejanjilo.

Goran Vojnović (Foto: STA)

Prav je, da med levičarskimi in komunističnimi remek deli omenimo še slovensko verzijo Sutjeske in Bitke na Neretvi – to je Preboj, med gledališkimi stvaritvami Kurbo Violete Tomić in Kursadžije, med slikarji pa slikopleskarstvo Arjana Pregla ob mecenski podpori Foruma 21 in ateka. Skoraj bi spregledal največjega igralca pri nas, to je Marjan Šarec, ki se je v našo kulturno zgodovino vpisal z vlogo “glup kot moški spolni organ”. Bil je genialen.

Vinko Vasle