V državi je nekaj malega znamenj, da smo končno premagali osamosvojitev in lahko gremo dalje. Ali kot bi rekel Serpentinšek: če greš, prideš, če ne greš, pa ne veš, kje si. So pa še pomanjkljivosti. Ko na primer naš poslanec Miha Kordiš poslance, ki so glasovali v nasprotju z njegovimi pogledi, javno ozmerja s svinjami, se nič ne zgodi. Pred osamosvojitvijo bi takšne poslance, ki bi glasovali proti stališču udbo partije, vrgli iz partije, procesirali in morebiti tudi porinili v morje, kar je še ena neudejanjena naloga stranke Levica, ko gre za gnusne kapitaliste.
Na srečo imamo nekakšen dan suverenosti, ob katerem nam je čestitala naša partija Dejana Židana in Milana Kučana, češ da je takrat odpotoval zadnji sovražnik in smo dobili državo. Domobranci pravijo, da bi potrebovali ladjo velikosti Titanika, da bi nanjo spravili vso peto kolono, ki je ostala, poleg tega pa smo obdarovali oficirski kader JLA, ki ima naše penzije, in bi lahko rekli, da je nekdanja vojska kar konkretno okupirala naš pokojninski sklad. Navsezadnje, kot bi rekel Milan Kučan, so se borili na pravi strani, za tisto, kar je bila Milanova intimna opcija. In nekdanji napadalci in okupatorji imajo višje penzije od nekaterih, ki so se borili na strani osamosvojiteljev.
Vesel sem, da se vsaj malo vračajo časi, ko so novinarje, ki niso bili pridni do režima, preganjali, one druge pa podkupovali. Na to sem se spomnil ob smrti Davida Tasića iz JBTZ, ko je edino javna hiša konkretno zapisala, da je v resnici šlo za člana neke teroristične skupine, ki je ukradla tajni vojaški dokument. Marsikdo se je zgražal ob tem zapisu, kot da je to nekaj novega, kar prihaja iz javne hiše! Naši kadri v javni hiši so že ob procesu na Roški odigrali vlogo protiterorističnega medija, saj v njihovem arhivu ni niti enega posnetka velikih demonstracij pred vojaškim sodiščem.
Tajna služba Sova se spreminja v Udbico
Da se osamosvojitvi slabo piše, priča tudi podatek, da se tudi naša tajna služba kar lepo spreminja nazaj v staro Udbico oziroma službo državne varnosti, kar je direktor Rajko Kozmelj lepo povedal v enem intervjuju, v katerem je med vrsticami razpoznavno omenil Orbana in Janšo – češ, tu smo mi posebej budni in pazljivi, čeprav so pri Nataši od našega Serpentinška res delali malo amatersko. Ali če povem drugače: znotraj Sove imajo kontrašpijonažo, ki vse ven nese. Nekaj malega pa je k temu pripomogla tudi bivša tajnica Toninove komisije za nadzor nad tajnimi službami, a je ta zgodba šla mirno mimo, kar je tudi prav, ker je ženska delala za našo stran in je vse nosila na nos Sovi preko Damirja Črnčeca. Nasploh so ženske dobre za agentke, je rekel eden, ki ga ne maram – zato, je poudaril, ker imajo prave genitalije.
Laž je nesmrtna duša komunizma
V boj proti nekakšnim vrednotam osamosvojitve uspešno nastopa tudi večina v našem ustavnem sodišču, ki je zelo podobno onemu iz časov SFRJ. Tudi tu se ni treba čuditi, ker je to pošteno jasno izpovedala že bivša poslanka in zdaj spet neodvisna sodnica Jasna Murgel: “Bomo delali naprej, vmes pa menjamo ustavne sodnike.” To ne pomeni, da je šlo za kakšno burko, ko je naša Jasna to rekla, ampak za dobro organizirano predpripravo, kar je naša udbomafija vedno obvladovala, na desnici so pa vedno hoteli delati demokratično, pošteno in transparentno. Lepo vas prosim, tako se ne dela oblast, kar dokazujejo tudi sedanja zgražanja desničarjev, fašistovi in domobrancev, ko gre za naštevanje laži Serpentinška, ustavnega sodnika Accetta itn. Ti isti domobranci, fašisti in desničarji pa po drugi strani točno vedo, da je laž nesmrtna duša komunizma. Amen.
Vinko Vasle