Odkar imamo diktaturo, nobena stvar ne gre več po normalni poti. Na primer cepljenje. Me je pred časom poklicala neka nekvalificirana oseba iz zdravstvenega doma in mi sporočila, da imam naslednji dan cepljenje ob enajsti uri in trideset minut.
Sem jo vprašal, če je to ob pol dvanajstih, pa mi je odgovorila, a ni vseeno. Kaj je vam vseeno, sem ji rekel, me ne zanima. Vam je verjetno vseeno tudi to, da je Janez Janša predsednik vlade in da imamo policijsko državo.
Odgovorila je, da se za te stvari nima časa pozanimati, ker se ukvarja z virusom. Saj, sem rekel, zato je pa tako, sami prazni izgovori. Ni čudno, da potem otroci ne smejo hoditi v šole, ker ta diktatura hoče, da so butasti in neizobraženi, ker je potem lažje z njimi manipulirati.
Povsod, sama lakota, nebogljeni, zapuščeni, prestrašeni
Moji štirje so se tudi preko zooma lepo učili, je rekla ona nekvalificirana, da sem jo vprašal, kakšno izobrazbo ima. Zdravnica, je rekla, da sem se zgrozil. Me ne čudi, da zagovarjate ministrico za šolstvo, ker vaši otroci imajo privilegij in doma vsak svoj računalnik, ker gre vse iz žilnih opornic vaše koruptivne vlade. Jaz sem slišala drugače, je siknila, da sem ji takoj v obraz povedal, da sigurno bere one desničarske laži. In, ne zdaj zamegljevati problema otrok, večina nima nič, lačni so, sem povzdignil glas. Kje so lačni, je bila nesramna. Povsod, sama lakota, nebogljeni, zapuščeni, prestrašeni. Kaj nimajo staršev, je vprašala. Kaj pa vam je, kakšni starši, pedagoški proces je stvar znanosti in ne neumnih staršev. Potem pa ni čudno, če revčki v devetem razredu ne znajo poštevanke, ker so predebeli in se jim nič ne ljubi. A niste malo prej rekli, mi je ugovarjala, da so presuhi in lačni?
Ne boste vi meni besed šteli, sem jo nadrl in dodal – zagotovo ste krščanska, ker imate štiri otroke. Tako nasilno se desničarji razmnožujete, to bi bilo treba prepovedati. Pa saj lahko imate tudi vi več otrok, je pametovala. A ja, sem kriknil, kdo bo pa za pol vrtca paglavcev doma prenašal! Sam imam enega, pa še tega bi se rad čimprej znebil. Sicer pa, zakaj ste me že klicali? A ja, cepljenje. Zakaj pa izvajate takšno cepilno nasilje nad menoj? A ste z notranjim ministrom Alešem Hojsom v žlahti? Ta hodi po upravičenih demonstracijah naših revolucionarjev in jih pretepa z gumijevkami. Tu ste se pa zmotili, je rekla. Nisem se zmotil in ne mi očitati, da lažem in kradem. Tega pa nisem rekla, se je izvijala. Zadnjič so neke otročke iz srednje šole zmetali v marice in še danes se ne ve, kje so, sem jo informiral. So na televiziji poročali. Sicer pa, kaj pa vi veste, kaj Hojs počenja, zagotovo vam v ambulanto vsak petek vozijo na desetine ranjenih in pretepenih. To pa ne, se je zlagala, k meni vsak dan vozijo na desetine okuženih. Aha, tu sva, sem kriknil, to so v glavnem tisti, ki jih potrebujete za statistiko, v resnici pa niso bolni. Bo že držalo, je rekla in nesramno dodala, da pa res ne ve, od česa pa potem umirajo. Dajte no dajte, saj jim lahko pomagate, sem namignil in mi je nesramnica zabrisala slušalko, da sem se isti hip pritožil na vlado, ministrstvo za zdravje in o tem incidentu obvestil tožilstvo in ustavno sodišče.
Naslednji dan sem šel na cepljenje samo zato, da vidim, kako se to nasilje v praksi dogaja. Pred mano je bila vrsta kakšnih tridesetih in sem šel mimo te golazni, mimo teh ovc, ki čakajo, da jim vbrizgajo 5G. Nekaj so zmerjali, kar pomeni, da so bili iz SDS. Šel sem naravnost v ambulanto in sestri rekel, a bo, ali ne bo. Kaj, me je vprašala. Me boste cepili? Seveda, je lisjaško dejala, da mi je bilo vse jasno. Vzela je injekcijo s tistim strupom in se mi približala. Zakaj pa iglo držite v desnici, a ste Toninova? Nesramno je zavila je z očmi in rekla, da je pač desničarka. Sem takoj vedel, ko sem vas videl, sem namignil in dodal, da mene desničarka že ne bo cepila. In sem ponosno odšel.
P.s.: Za veliko noč sva z mojo hotela v Poreč, kjer imava vilo, pa zahtevajo cepilni pasoš. Zdaj grem v akcijo, pa če me sam Lucifer cepi. Kmalu bo tudi dopust in morje in sončni zahod. Prekleta cepilna diktatura.
Vinko Vasle