fbpx

Pismo bralca: Ljubi Bog, ohrani nam demokratično Slovenijo

Foto: STA

Ali ste morda zaznali, da smo se v nedeljo Božjega usmiljenja, kako pomenljivo, že na pol uradno in seveda na moč prikrito pričeli bratiti s Putinovo Rusijo, Belorusijo in (Milošićevo) Srbijo, kjer se vsi ljudje, od samega vrha navzdol bojijo kritizirati oblastnike. Tisti, ki mejo prestopijo, so neusmiljeno preganjani in, če je treba, tudi izločeni. V takem okolju se pridobivata bogastvo in družbeni položaj z brezpogojno vdanostjo velikemu vodji, pripadnostjo “naši” stvari in seveda s pripravljenostjo počenjati rabote, ki so v nasprotju z vsem, kar nam zapovedujejo Božje zapovedi. In tudi pedigré je pomemben. Vzpenjanje po družbeni lestvici zelo olajša izvor, ne kakovost, ki ga je iskati v starem komunističnem plemstvu. V takšnem okolju ni svobode, ki postane le mrtva beseda na papirju. Jo pa najdemo, ponovno – kako povedno, v imenu nove realnosti, tj. v Gibanju Svoboda.

Teče že drugi dan od volitev in sem še vedno v šoku, kako je moglo do tega priti. Z bližine sem spremljal potek volilne kampanje ene izmed pomladnih strank, marsikaj slišal s terena, občutki so bili dobri. Pa se zgodi takšen rezultat. Nisem potrt zaradi meni politično nevšečnega zmagovalca. V zdravi demokraciji oblastniki pridejo in odidejo, in tako je prav. Nihče ni nezamenljiv. Šele danes sem dejansko spoznal, kaj me tare in resnično skrbi. Več kot 400.000, morda celo 600.000 odraslih ljudi, mojih sodržavljanov, je z oddanim glasom dokazalo (pokazalo), da ne cenijo garanja in žrtvovanja peščice predanih politikov za skupno stvar, da bi bilo vsem nam bolje, za odprto – pluralno šolstvo, kakovostnejše zdravstvo, za dobre in čim bolj enakomerno razporejene ekonomske pogoje povsod po državi ter za povečano skrb do sočloveka, za starejše in za tiste, ki si sami ne zmorejo pomagati. Tudi za ugled Slovenije v svetu. Še več, po njih se pljuva in se jih javno ponižuje. Boli me, da namesto nagrade in besedo zahvale ti ljudje, ki so v zadnjih dveh letih vsem nam veliko dobrega naredili, brez obsodb na sodiščih poslušajo besede prezira in druge zmerljivke, češ, da so na veliko kradli, bili neskončno koruptivni, se vedli diktatorsko, kar še posebej velja za predsednika vlade in SDS Janeza Janšo. Mar je to res? Dr. Bernard Nežmah je oni dan na TV Slovenija izjavil, da več svobode, kot smo je imeli v zadnjih dveh letih, ni mogoče imeti: javno se je grozilo, zmerjalo in protestiralo proti oblasti celo brez potrebnih dovoljenj, kot še nikoli doslej.

Kakorkoli, zahvaljujoč garanju in organizacijskim sposobnostim te peščice politikov in njihovemu uvidu, smo težko zdravstveno in posledično ekonomsko krizo preživeli kot resnični zmagovalci. In to navkljub dejstvu, da so vlado prevzeli od dobesedno političnih luzerjev, ki so se pred negotovim obdobjem epidemije dejansko sesuli, kasneje pa so vseskozi imeli čas brezsramno nagajati. V Ljubljani so potekali tudi vsakotedenski protesti razvajenih odraslih ljudi (s pedigréji), katerih vodje zase trdijo, da so mladi in ljudstvo. Slednje me spominja na usodno uzurpacijo, ki se je začela s peščico komunistov leta 1941. Tudi oni so namreč trdili enako, da so edini predstavniki odpora (zaradi zgodovinsko dobro dokumentiranih ‘tehničnih’ ovir sicer nastalega šele po 22. juniju tega leta) in da edini lahko predstavljajo slovensko ljudstvo ter njegov odpor. In kam so nas ti ljudje in njihova politika pripeljali? Mar smo že pozabili? Podobno velja za sedanjost. Nič mask v šolah, ko pa jih ni bilo, kje so maske v šolah, zakaj jih ni, itd., itn., do bridkega konca. Kakorkoli že, ti ‘kruti’ oblastniki iz zadnjih dveh let so nam ohranili, še več, izboljšali so gospodarske razmere, rekordno zmanjšali brezposelnost, zmanjšali javni dolg države in povečali njen ugled v svetu. Zadnje leve vlade pred tem pa so nekako stopicale skoraj na mestu. Njihovo stopicanje so občasno premaknili le z obiski največkrat v Moskvi ali na skupnih sejah vlad Slovenije in Srbije. Beležimo tudi Šarčev obisk na Madžarskem in strah pred nastopom v Bruslju.

Samo, da je naš
Pred leti smo iz proračuna pokrili tajkunske kredite. Da smo s skupnimi močmi rešili nenasitne rdeče (ponovno pravi pedigré) barabe, je oblast, ki sliši na ime Alenka Bratušek v brezno bank zmetala milijarde našega denarja, izposojenega po silno neugodnih obrestnih merah tam okrog 7 odstotkov, pa podrejene obveznice in še in še. Zdaj pa slišim, da bo Svoboda (resnično, kako pomenljivo ime!) zahtevala, da v proračun vrnemo denar, ki si ga je za nas izposodila Janševa vlada, a slednja po negativni obrestni meri, kar je bilo rezultat dobrega vodenja države in njene ekonomije, skratka ustreznih politik, s katerim se je pomagalo sleherniku prebroditi hudo krizo in gospodarstvu, da je preživelo in se ponovno razcvetelo. 400.000+ glasov je takšno novo usmeritev in druge neumnosti dr. Goloba podprlo. Ni kaj, moj poklon, sodržavljani, ki seveda nikakor niste hlapci, niti zavedeni. Ne, kje pa! Samo, da je naš, pa bo.

Foto: STA

Janševa vlada je pozitivno podobo Slovenije utrdila po celem svetu. Vsi svetovni politiki poznajo našega sedaj kmalu že bivšega predsednika vlade. Kje so tu Šarec, Cerar in Bratušek? Da o zanimivem Jankoviću niti ne izgubljamo besed. Roberta Goloba, samo na prvi pogled novega obraza slovenske politike, ki je ‘nesramno’ in povsem nehote razkril, da na trdo levem polu v Sloveniji dejansko obstaja samo ena stranka s številnimi glavami, prava prispodoba Hidre, vplivni nemški FAZ opisuje z besedami: “Slovenischer President ist ein groser ProvisieJäger” – velik lovec na provizije: zelo obetavno. Veste, zakaj? TV Slovenija je o tem molčala vse do četrtka pred volitvami, POP TV pa je še sedaj tiho. A žal je to, kot kaže, le kamenček v mozaiku nenavadnih rabot bodočega prvega moža izvršne oblasti.

Za vse nas ste izbrali stagnacijo, nižanje plač, zelo kmalu mesarsko klanje za stolčke in denar
Skratka, da ne bo predolgo. V Sloveniji, lahko trdim, to velja skoraj brez izjeme za politični pol, ki se deklarira za levega, nagrajujemo barabe in tiste, ki nič ne delajo, važno je, da so na pravi (levi) strani, pa gre. Kot je pred leti na hrvaški TV izjavil Zoran Janković, da se ne boji sodišč, ker je na področju izvršne oblasti proti Janši. Nagrajevanje po takšnih zaslugah pa vemo, da vodi v pogubo – ozrite se v zgodovino: SFR Jugoslavija, Sovjetska zveza, carska Rusija … – , če drugega nič, negativna selekcija prej ali slej naredi svoje. Zato še enkrat poudarjam, boli me in ne morem sprejeti, zaradi mojih otrok, da živim v državi, kjer se uspešno ekipo z mednarodno primerljivimi in dobro vidnimi uspehi, ki jo je vodil Janez Janša, ne nagradi z novim mandatom, temveč se jo z rekordnim številom glasov skoraj potolče na voliščih. Kaj hočemo, kar smo posejali, to bomo skupaj želi. Rdeča elita si morda mane roke, a navadni ljudje, tisti, ki ste to izvolili, in žal tudi mi, ki smo se odločili drugače, bomo na koncu bolj ali manj v istem loncu. Za vse nas ste izbrali stagnacijo, nižanje plač, zelo kmalu mesarsko klanje za stolčke in denar med politično elito, ki prevzema oblast, napade na svobodo medijev. Verjetno bo prihajalo tudi do šikaniranja neljubih znanstvenikov, profesorjev, otrok nepravih politikov … Ali ste slišali za preteče grožnje znanega prisklednika na javni denar Marcela Štefančiča mlajšega?

Kot posameznik ne morem veliko narediti, lahko le opozorim, da ne bo potem: nismo vedeli. Zato bom zaključil s tvitom Mirka Mayerja, urednika na Planet TV. Na kratko in bolje opisati, kar se je na nedeljo Božjega usmiljenja v Sloveniji zgodilo, verjetno ni mogoče: “Stanje duha v družbi pa psihopatsko. Po 2 letih pride model, ko izgubi službo, prvič uzre fašizem. Njegov program seznam želja, njegov nastop obtožbe drugih in razglašanje, da je vse, kar se poroča o njem, laž. Dobi 40+ poslancev, več kot pokojni Janez Drnovšek, ki se obrača v grobu.” In odlomkom iz twitta kardiologa Sama Vesela: “Državo dajemo v roke ljudi, ki jih ne poznamo. Čez 4 leta bo rdečo-oranžna elita še bogatejša, večina ostalih pa še revnejša, kot je danes. Ampak, tako ste hoteli.

Ljubi Bog, ohrani nam demokratično Slovenijo, kot jo je v srcu nosil dr. Jože Pučnik. Amen!

Anton Velušček