Slovenija je ena redkih, država v EU, kjer državna policija z vsemi pooblastili in v celoti varuje poslopje Državnega zbora, mislim na zunanje še bolj pa na notranje varovanje. Podatki izpred nekaj let (Glej raziskovalno nalogo DZ iz 2015, avtorjev Janeza Blažiča in dr. Katarine Žagar), kažejo omenjeno stanje, ki med državami EU predstavlja izjemo, povedano drugače in točneje, gre za relikt socializma. Precej podobna situacija kot pri nas je edinole v Estoniji.
Takoj pa je treba povedati, da je policija že 1997 opozarjala na tako stanje in sama trdila, da ni primerno, da izvršna veja oblasti v celoti varuje zakonodajno vejo oblasti. O tem sem pisal in govoril leta 1997, ko smo pripravljali prvi Zakon o policiji v samostojni Sloveniji. Toda ni bilo posluha za spremembe v smeri večine držav EU. Tudi kasneje (ob hišnih preiskavah v DZ) lahko zasledimo nekaj razprav o takem stanju, a nikoli ni prišlo do državam EU primerljive rešitve. Razlog za to ni v policiji, bolje bo, da ga iščemo na relaciji med Vlado RS in DZ.
Vsebinsko seveda ne mislim, da državna policija v našem DZ naloge opravlja slabo ali kaj podobnega, nenazadnje DZ ne na tak ali drugačen način do sedaj ni bil resno varnostno ogrožen.
Sloveniji podobnih držav skoraj ni
Varovanje DZ seveda ni vprašanje policijske stroke niti ni organizacijsko vprašanje ampak je politično vprašanje, morda celo ustavno vprašanje. Policija je del izvršne veje oblasti, zato ne more varovati DZ, ki je samostojna zakonodajna veja oblasti. To vprašanje so ne le prepoznali ampak tudi ustrezno rešili v drugih državah EU, tudi tistih, ki so nekoč pripadale vzhodnemu bloku in socializmu. Z vidika delitve oblasti in samostojnosti vej oblasti je notranje varovanje našega DZ s strani državne policije, popolnoma nesprejemljivo. Kar se tiče zunanjega varovanja stavbe DZ je situacija povsem primerljiva z drugimi državami EU. Zunanjost stavb parlamentov pogosto varujejo državne policije in sistem zunanjega varovanja ni bistveno drugačen od tistega pri nas. Poleg tistega resnega zunanjega varovanja stavb parlamentov imajo v mnogih državah še tako imenovano bolj protokolarno varovanje v smislu izmenjav stražarjev (primer Vatikana, Češke). Te pogosteje prakticirajo pri poglavarjih države (kralji, predsedniki), kot pa pri stavbah parlamentov.
Za utemeljitev moje trditve glede notranjega varovanja stavbe DZ je potreben pogled v tujino, zlasti v države EU in videli boste, da je tam povsem drugače. Kot že rečeno, Sloveniji primerljivo stanje je bilo leta 2015 le še v Estoniji. Tam notranje varovanje parlamenta in vse kar je s tem povezano opravlja državna policija, tako kot pri nas. Ne vem če je v Estoniji tako še danes. V Avstriji, Franciji, Hrvaški, Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Slovaškem, v Španiji, na Švedskem in še mnogih drugih državah EU notranje varovanje stavbe parlamenta opravljajo lastne parlamentarne varnostne službe. Takoj pa moram dodati, da na različne načine sodelujejo z različnimi institucijami izven parlamenta, zlasti z državno policijo. Ti načini sodelovanja, zlasti z državno policijo, so zelo različni. V Nemčiji in Španiji pri notranjem varovanju parlamenta sodelujejo tudi državni policisti, ki pa so podrejeni šefu parlamenta in ne šefu policije.
Policisti in kriminalisti se lahko sprehajajo z orožjem
Slovenija je v tem kontekstu unikum, saj državna policija, ki je odgovorna šefu policije, varuje notranjost stavbe DZ. Opravlja tudi vse druge naloge, ki so s tem povezane, recimo pripravlja varnostno oceno in še kaj. Vstop policistov države policije v stavbe parlamentov je v državah EU skrajno omejen. V Nemčiji na primer, vsako, poudarjamo vsako aktivnost državne policije znotraj parlamenta odobri izključno predsednik parlamenta. Podobna situacija je v večini drugih držav.
S tega vidika je Slovenija edina, kjer se državna policija prosto sprehaja po stavbi DZ in počne karkoli. Tu seveda ne mislim na tiste državne policiste, ki opravljajo notranje varovanje DZ, ampak tudi tiste, ki v sporazumu s temi od zunaj pridejo v DZ, da bi opravili neko policijsko opravilo, lahko tudi hišno preiskavo. Še v času socializma so nas učili, da ko vstopimo v poslopje takratne skupščine (danes DZ) moramo pri vhodu odložiti orožje. Danes temu ni tako, tudi policisti in kriminalisti se sprehajajo po DZ z orožjem, le predsednika DZ morajo obvestiti, da so prišli v DZ, da opravijo določeno nalogo.