“Ustavno sodišče je zadržalo delo preiskovalne komisije v primeru Franca Kanglerja in drugi v delu, ki se nanaša na tožilce. Ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oz. dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana Pušnik in Šketa. Mafija je torej zaščitila mafijo.” To je tvit poslanca Žana Mahniča, predsednika preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in drugi, po mnenju vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja “vreden” njegove kazenske ovadbe.
Žan Mahnič, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi se je minulo sredo na novinarski konferenci odzval na odločitev ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. V svoji izjavi je opozoril na nevarno prakso v pravosodju in jo označil za način “mafija je zaščitila mafijo”.
Še bolje je to v svojem tvitu pojasnil kardiolog dr. Blaž Mrevlje, ki se bori proti organiziranem kriminalu v zdravstvu in ga UKC Ljubljana toži za 100 tisoč evrov zaradi domnevne razžalitve: “Trditev ‘V Sloveniji mafija ščiti mafijo’ ni točna in je žaljiva za pravo mafijo. To je pa tudi vse, kar je s trditvijo narobe. Bolj točen izraz je ‘V Sloveniji udbomafija ščiti udbomafijo’. Poleg odsotnosti pravil igre je bistvena razlika tudi odsotnost časti pri udbomafiji.”
Spomnimo
Ustavno sodišče je izvajanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler in drugi minuli teden zadržalo tudi v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor se nanaša na sodnike, je ustavno sodišče na pobudo sodnega sveta zadržalo že konec oktobra. Sklep, ki se nanaša na tožilce, je ustavno sodišče sprejelo s štirimi glasovi za in z dvema proti. Proti sta glasovala ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Ustavni sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje, ustavni sodnik Rok Čeferin pa je bil pri odločanju o zadevi izločen. Hkrati je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča.
Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje. Kot so zapisali v pobudi, je “akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev državnotožilske in sodne funkcije v zadevah političnega funkcionarja in člana državnega sveta, obtožnega več korupcijskih kaznivih dejanj, nesprejemljiv z vidika temeljnih postulatov vladavine prava, načela delitve oblasti, neodvisnosti ter samostojnosti pravosodja in pravosodnih funkcionarjev, nosilcev državnotožilske in sodne funkcije ter temeljnih pravic do osebnega dostojanstva nekdanjih in sedanjih državnih tožilcev”.
Pravosodni organi so “mali bogovi”
Na omenjeno odločitev ustavnega sodišča se je na novinarski konferenci odzval Žan Mahnič, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. “Ugotavljam, da je danes ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo, da imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora, kar so značilni elementi policijske države. Ustavno sodišče je z današnjo odločitvijo v konkretnem primeru sporočilo tudi, da imamo prvorazredne in drugorazredne državljane. Drugorazredni čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče tako rekoč čez noč zapiše mnenje in sklep, kot ga potrebujejo,” je dejal Mahnič. Opozoril je, da bi prav ta dan morala biti zaslišana tožilca Drago Šketa in Niko Pušnik.
Ogrožena pravna varnost
V nadaljevanju je poslanec SDS povzel stališče ustavnega sodnika Marka Šorlija, ki je v svojem ločenem mnenju zapisal, “da parlamentarna preiskava politične odgovornosti državnih tožilcev niti ne more ugotavljati, lahko pa ugotavlja politično odgovornost drugih nosilcev javnih funkcij, kolikor so ti posegali v delovanje državnih tožilcev in sodnikov v posameznih zadevah“. Po Mahničevih besedah gre točno za to pri tej komisiji. Sodnik Šorli je še zapisal, da “gre torej za vprašanje delovanja kazenskopravnega sistema oziroma njegovih mehanizmov, ki bi morali preprečiti neutemeljene kazenske pregone in sodne postopke. Načelo neodvisnosti in samostojnosti tožilca ne more varovati, kadar dela nezakonito ali če zlorablja svojo funkcijo,” je še zapisal Šorli.
Bo Žirovnik pričal?
Na novinarska vprašanja o tem, kako bo potekalo nadaljnje delo komisije, je predsednik komisije pojasnil, da ima komisija še vedno določen seznam prič, in tisti, ki niso v funkciji sodnikov ali tožilcev, bodo zaslišani. “Še vedno so tu kriminalisti, ki so opravljali delo, sumimo da na nezakonit način, še vedno so tu priče, ki niso povezane s sodstvom in tožilstvom, ki jih bomo lahko zaslišali, torej bo komisija opravljala svoje delo naprej,” je bil jasen Mahnič. Ob tem je dodal, da bo komisija kmalu zaslišala nekdanjega pripadnika SDV in nekdanjega namestnika direktorja Sove dr. Janeza Žirovnika.
Nenavadna praksa sodišč
Na vprašanje o tem, ali je glede odločitve ustavnega sodišča v povezavi s tožilci pričakoval drugačno odločitev, pa je Mahnič odvrnil, da je računal na to, da bo ustavno sodišče sledilo svoji odločitvi iz leta 1994, kjer so že povedali, da so tožilci del izvršne veje oblasti in ne sodna oblast, “in kolikor sem doslej uspel prebrati, tudi sodnik Šorli ugotavlja, da so tožilci del izvršne veje oblasti in jih ne gre enačiti s sodniki“. Poslanec je še dejal, da komisija nikakor ne ugotavlja politične odgovornosti sodnikov in tožilcev, je pa po njegovih besedah nenavadno, da je tudi poslanka Jelka Godec, ki je predsednica druge preiskovalne komisije s sodišč prejela nekaj zavrnitev. “Sodišča pospešeno delujejo proti vsem parlamentarnim komisijam, kar je nova čudna praksa,” je še ocenil Mahnič. Ne glede na razsodbo sodišča pa je poslanec še napovedal, da bo komisija nadaljevala svoje delo in ga tudi dokončala ne glede na to, ali bodo tudi po končni razsodbi ustavnega sodišča sodniki ali tožilci pri delu komisije sodelovali ali ne. “Logično je, da moramo svoje delo kot preiskovalna komisija zaključiti,” je še dejal poslanec SDS Žan Mahnič.
Kdo se je prepoznal v izjavi?
Poslanec SDS Žan Mahnič je z izjavo, da je mafija zaščitila mafijo, nastavil ogledalo pravosodju in v njej so se mnogi prepoznali. Najprej se je oglasil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je mimogrede napovedal zastaranje v zadevi Novič. Le kako ve za izid sojenja? Krivic je namreč predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza in predsednika republike Boruta Pahorja urgentno pozval k predlogu za kazenski pregon Mahniča. Slednja predlogu nista sledila, je pa ovadbo vložil vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer, ki je, kot je zapisal, kot tožilec in kot nekdanji ustavni sodnik globoko užaljen ob Mahničevih izjavah. Mahnič se je v izjavi za novinarje, ki jo je sicer dal še pred novico o Fišerjevi ovadbi, obregnil ob poročanje nekaterih medijev, da sta se predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in generalni državni tožilec Drago Šketa dogovorila, da tožilstvo zavrže kazenske ovadbe proti ustavnim sodnikom v zameno za to, da jih bo ustavno sodišče zaščitilo pred preiskovalno komisijo.
Če to drži, je to po Mahničevih navedbah škandal prve vrste in bi morali vsi odgovarjati tako, da bi odstopili, in še kaj drugega. Na pozive k njegovemu kazenskemu pregonu je dejal, da se slednjega veseli. “Jaz jim bom lahko dokazal, da delujejo kot mafija, oni pa meni ne bodo mogli dokazati, da ne delujejo kot mafija,” je dodal Mahnič.
Fišerjev “pedigre”
Da Mahniča preganja prav omenjeni vrhovni državni tožilec, se ne smemo čuditi, saj je Zvonko Fišer v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja med drugim kazensko preganjal dva duhovnika, ki sta na mestu komunističnega pokola v Cerknem postavila križ. To sta bila duhovnika Janez Lapajne in Stanislav Medvešček, ki sta leta 1975 skupaj z Amalijo Jereb dostojno zaznamovala kraj smrti. Njihova krivda je bila samo ta, da so na kraju, kjer so bili ubiti domačini iz Cerknega, postavili križ. Ti likvidirani ljudje so bili razglašeni za “narodne izdajalce”, čeprav za to, da bi izdajali okupatorju, ni dokazov. Takratna oblast pa ni dovolila, da bi s križem zaznamovali kraj smrti in tam molili. Duhovnika sta dobila na sodišču pogojni kazni in plačati sta morala sodne stroške. Ob tem je še treba spomniti, da so leta 2011, ko je Fišer kandidiral za generalnega državnega tožilca, na njegovo sporno vlogo opozorili goriški duhovniki. “Tožilec Fišer v primerjavi s sodnikom svojega napačnega delovanja nikoli ni priznal, obžaloval in se nedolžnim žrtvam opravičil,” je tedaj dejal Aleš Rupnik. Vrhovno sodišče je sodbo zoper duhovnika leta 1995 namreč razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom ni mogoče pripisati političnega namena.
Spomniti je treba tudi na to, da je vrhovno tožilstvo pred dvema letoma Fišerja suspendiralo, saj je bil tudi kazensko preganjan zaradi očitane zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena zaporna kazen do enega leta. Leta 2012 sta namreč tik pred zamenjavo vlade z odhajajočim ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem za generalnega direktorja tožilstva postavila Boštjana Škrleca, takratnega Zalarjevega državnega sekretarja. Ker vrana vrani ne izkljuje oči, je bil Fišer dva meseca kasneje že oproščen in se je lahko vrnil na delovno mesto.
ESČP in oznaka mafija
V javnosti se je zaradi izjave o zaščiti mafije razplamtela debata. Svoj pogled je podal tudi strokovnjak za ustavno in evropsko pravo dr. Jurij Toplak, ki je v Večeru razgalil še večjo bedo sodnikov in tožilcev, ki ne poznajo niti osnovnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Toplak je táko “neznanje”, ki je za takšne strokovnjake nesprejemljivo, očital tako Fišerju kot tudi samemu predsedniku ustavnega sodišča Knezu. “Ali tega nista povedala ali vedela, lahko pojasnita sama, a Evropsko sodišče za človekove pravice je že leta 2016 odločilo, da opozicijski poslanec sme oblast označiti za mafijo.” Toplak je namreč dejal, da je bilo v preteklosti že več obsodb v zvezi z “mafijo”. V enem primeru je soglasno sedem in nato še sedemnajst sodnikov ESČP potrdilo, da je oznaka “mafija” v okvirih zaščitene svobode izražanja, sodišče pa je v zvezi z besedo »mafija« poudarilo, da sta simbolni element in grob stil pomemben sestavni del izražanja.
“Evropsko sodišče je poudarilo, da je izražanje poslancev ‘politični govor par excellence’, in posebno zaščiteni so opozicijski poslanci. Sodišče je spomnilo, da je to potrdilo v že najmanj desetih primerih.” Zapisalo je, da je svoboda izražanja opozicijskih poslancev “v srcu politične razprave v demokraciji“, ter opozorilo na pritiske in zlorabe, ki so jih opozicijski poslanci včasih deležni zaradi pregona s strani oblastne večine. Profesor z mariborske pravne fakultete še dodaja, da je “sodišče v zvezi z besedo ‘mafija’ poudarilo, da sta simbolni element in grob stil pomemben sestavni del izražanja, poslanca pa sta kritizirala parlamentarno večino in vlado ter nista osebno napadla nobenega posameznika”.
Toplak je bil kritičen predvsem do predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, ker se je tako nestrokovno odzval: “Predsednik ustavnega sodišča je s komentiranjem odprti primer, ki ga po ovadbi sodišča še nameravajo obravnavati, nepopravljivo okužil. In delo ustavnega sodnika je ocena ustavnosti, ne ‘primernosti’. Ocenjevanje ‘primernosti’ spada v domeno moralne policije, staršev, župnikov, medijev in političnih ter drugih vrst komentatorjev. Sodnikov nikakor.”
Petra Janša