Vsaka zgodovinska sprememba, ki se je zgodila v zahodnem svetu, je prej ali slej prinesla nekaj pozitivnega. Družba se je sčasoma unesla, narava je opravila svoje, stoletja vojn so na koncu prinesla mir. Če samo pogledamo, kaj smo morali pretrpeti Slovenci, da smo prišli do svoje države. Tisoč let pod tujimi gospodarji. Od Bavarcev, Frankov, Nemcev, Habsburžanov in Karađorđevićev do komunistov. In ta zadnja okupacija se še ni končala. Kot nekakšni gnojni turi se pojavlja v novih in mlajših oblikah. Mladi poslanci Socialnih demokratov se navdušujejo nad množičnimi morilci in psihopati tipa Tito in Kardelj. Mladi poslanci Levice si za vzornike postavljajo množične morilce in psihopate, kot sta Che Guevara in Mao Zedong. Prihodnji mandatar Šarec naj bi bil obseden s Hitlerjem, s še enim socialističnim množičnim morilcem. Kontinuiteta komunizma je v Sloveniji očitno zelo živa.
A samo pomislite, kaj nam je prinesla osamosvojitev. Kratko obdobje enotnosti naroda in nacionalne zavesti. Danes živimo neprimerno bolje kot v Jugoslaviji. Ni nam treba z boni po bencin, ni redukcij elektrike, denar ne izgublja vrednosti večkrat dnevno, ni nam treba po kavbojke, sirkove metle in čokolado v Italijo ali Avstrijo. Lahko (za zdaj še) kolikor toliko svobodno govorimo, kar hočemo, ter se svobodno družbeno in politično udejstvujemo. Vse to je rezultat kratkega momenta slovenske zgodovine, čeprav so po njem 22 let vladali nasledniki komunistov.
Danes smo na razpotju, ki je nadvse pomembno. Vse odkar smo se osamosvojili, nasledniki partije uzurpirajo vse vzvode oblasti in civilne družbe. Kriminalistična policija, vrhovi pravosodja, vrhovi uradništva, večina medijev, vse socialne ustanove, zdravstvo, večina politično aktivnih nevladnih organizacij, skoraj vsa državna podjetja in politiki leve opcije – vse to služi pokvarjeni izrojeni peščici posameznikov, ki se predvsem bojijo odgovarjati za svoja kriminalna dejanja, zato se tako oklepajo oblasti.
Otroci revnih ne morejo na morje, mi pa tja naseljujemo ilegalce
V času svobodne Slovenije je bil tako narejen nenormalen napredek v primerjavi z Jugoslavijo, a lahko bi bil veliko večji, če ne bi javni denar odtekal za vzdrževanje kriminalne naddržavne klike. Rezultati 22-letnega vladanja LDS, SD (ZLSD, KPS), DeSUS, SMC, Zaresa, Pozitivne Slovenije, Državljanske liste, SAB in drugih derivatov levice so: 300.000 ljudi živi pod mejo revščine (Marta Kos Marko pa se vozi v ferrariju), svoboda govora se krči (policija preganja ljudi zaradi njihovih mnenj), državni kriminal ostaja nekaznovan (milijarda, oprana v NLB, milijonska preplačila medicinskega materiala, odpis dolgov in uničenje dokazov pri Jankoviću), vojaki hodijo na italijansko Karitas po pakete hrane (MORS pa medtem izdatno financira zvezo borcev), najnižje pokojnine za življenje garanja (kmečke) so okoli 120 evrov (20-letni “borci” pa dobivajo več kot tisoč evrov podedovane pokojnine), ljudje umirajo v čakalnih vrstah (levi oblastniki pa se zdravijo na zasebnih klinikah v Švici), izobraževalne ustanove “proizvajajo” nekoristne družbenopolitične delavce in aktiviste (uspešni in inovativni mladi pa v tujini prodajajo svoje znanje), otroci iz revnejših družin ne morejo na morje (mi pa naseljujemo ilegalce na Debeli Rtič in jih oskrbujemo s pregrešno drago hrano). In še bi lahko našteval.
Potrebujemo gospodarski kolaps in prepoved govora, da se ponovno prebudimo?
A ljudje še niso spoznali, da je zelo slabo. Ni še dovolj slabo, da bi narod vstal kot eden, kot 23. decembra 1990. No, sedaj se nam obeta, da bo še slabše. Levica bo uvedla že tisočkrat propadle ekonomske in družbene teorije v naša življenja. Morda bodo spet kolhozi, morda bodo spet politkomisarji, morda bo spet plansko gospodarstvo, morda bo spet cenzura in preganjanje vseh, ki so proti socializmu in komunizmu. Morda bomo spet imeli Jugoslovenijo. In morda je to nekaj, kar naš narod potrebuje, da se zbudi iz zimskega spanca postsocialistične realnosti. Morda potrebujemo spet socializem (gospodarski kolaps, množično preganjanje opozicije, cenzuro medijev, množično zapiranje oporečnikov, prepoved svobode govora, uničenje svobodne gospodarske pobude, delavsko samoupravljanje itn.), da se bomo zavedeli, zakaj smo šli iz Jugoslavije. Morda bo padec na trda tla katarza za naš narod. Morda bomo spoznali, da pot naprej ni več socializma in države, ampak več demokracije ter osebne in gospodarske svobode. Morda moramo pasti nizko, da bomo vstali kot feniks. Kajti slovenski narod ima v sebi ogenj, delavnost, neverjetne sposobnosti in živi na najlepšem koščku sveta. Ko bomo vstali, bomo lahko svetilnik Evrope. A moramo prebroditi prihajajočo nevihto, zato velja rek: Stati inu obstati!
Aleksander Rant