fbpx

Izbrali so korupcijo in mafijsko državo

Foto: STA

Dober teden po volitvah je v Sloveniji vse mirno. Osrednji mediji poročajo všečno, politkolesarji so se odpravili na zaslužene počitnice, ptiču pa njegovi botri sestavljajo vlado. Vračanje v zlati enoumni raj, v normalo totalitarizma, se nadaljuje. V nekaj tednih se bomo znašli celo med agresorji in sodelavci okupatorja Ukrajine, ampak s tem že imamo izkušnje, saj je zločinska mati ponosnih njenih dedičev že sodelovala nekoč z okupatorjem, ko je prav tako nenapovedano napadel takrat nedolžno Kraljevino Jugoslavijo. Da, KPS je bila sodelavka okupatorja, ker je bila Sovjetska zveza zaveznica Tretjega rajha. Zgodovina je pač nekaj povsem drugega kakor pravljice in mitologija, ki jo poučujejo varuhi revolucije.

A ker se bomo zaradi istih ljudi znašli v kratkem na napačni strani zgodovine – ironično zanje pa bo, da bomo postali zavezniki Orbana in Madžarske – je treba stvari znova zapisati in povedati, ker sicer si nakopljemo greh molčanja.

Vprašanja se porajajo, saj se zmagovalec volitev do morebitnih partnerjev obnaša kot poraženec
Sprašujem pa vsakogar, ki je – po ne vem kakšni logiki – volil svobodnjake, ali je že nehal plesati, in začel uporabljati pamet. Ali se vam ne zdi, da so vam lagali, ko so vam ponudili fasado stranke, ki hoče biti gibanje in nima nič od nič, razen silovite medijske podpore in sredstev udbomafije? Ali niste oddali svojega glasu za to postarano novost, da bi se znebili vseh kulovcev? Zdaj pa se vsi egomani, ki so se na oblasti med seboj samo kregali in na koncu vrgli puško v koruzo, vračajo kot nekakšni zmagovalci volitev, ker pač ni mogoče sestaviti reprize vlade, ki nam je odlično vladala zadnji dve leti. Ali ni čudno, da se zmagovalec volitev obnaša kot poraženec? Zmagovalec namreč postavlja pogoje svojim manjšinskim partnerjem, z njimi se s težo svojih poslancev pogaja, da bo čim več svojega programa lahko uresničil …

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec (Foto: STA)

Zmagovalec volitev resno jemlje stranke, ki so izpadle iz parlamenta, ne pogovarja pa se z dosedanjo koalicijo
Programa? Ali ste že slišali, da bi se morebitni koalicijski partnerji pogovarjali o programu? Slišali smo, kako si delijo ministrska mesta in tudi, kaj bodo spremenili in ukinili na tem področju. Beremo o ambicijah majhnih strančic, ki hočejo ministrske položaje, kakor da bi imeli 20 poslancev, ne sedem ali nič. Program je namreč realistična napoved o stvareh, ki jih mislijo v naslednjih štirih letih narediti. Obenem pa omogoča volivcu preverljivo primerjavo med obljubami pred volitvami, ki jih oklesti rezultat na volitvah, saj daje težo posamezni stranki.

Ali se ne sprašujete, zakaj mora zdaj svobodnjak vključevati vse poražence (totalno poražena in na smetišče zgodovine poslana SAB in LMŠ) ter hudo načeti Levico in SD? Zakaj hoče vse te v vladi, čeprav niso dobili mandata, kaj šele pohvale za svoje dveletno nagajanje, histerično nasprotovanje demokratični in pluralni vladi? Ali vas nič ne skrbi, da se brez ugovora in brez kritike iz osrednjih medijev posmehujejo demokratičnemu mandatu? Ali vas nič ne moti, da resno jemlje tiste, ki niti kandidirali niso na volitvah, noče pa sodelovati z demokratičnimi silami, ki so bile izvoljene, potrjene in so celo pridobile kakšen mandat?

Naša pot v enoumje in totalitarizem je na stežaj odprta in z vso silo revolucionarnih sil, ponosnih dedičev KPS, ki delujejo kot eno telo in strumna četica, ko gre za prisvajanje oblasti in plenjenje države, je odprta.

Slovenci so volili in veliko jih hoče korupcijo, mafijsko državo, manj projektov in več svetovalnih pogodb
Pokora za vse prihaja. Izbrali smo si jo. Kdor ni oddal svojega glasu levičarskemu vesolju, trpi zaradi nerazumnosti in nespametnosti tistih, ki niti z želodcem niso več sposobni razmišljati, ampak so samo žolčno proti demokratičnim pomladnim strankam. Zdaj bodo njihovi mediji, kolikor dolgo je mogoče, skrivali dejstva, ki bodo: veliko denarja za brezkoristne nevladnike (do zdaj je bilo tega tristo milijonov, zdaj ga bo še več); ogromno svetovalnih pogodb, ki ne bodo prinašale ne šol ne cest ne druge infrastrukture; proračunski deficit in bratuškovsko zadolževanje za vsako, visoko, ceno; nenehno politično kadrovanje; čistke v državni upravi (tudi mobing); monopolizacijo in celo privatizacijo državne srebrnine (bodite pozorni na energetiko). Vse to pa pripelje do višjih davkov. Računajte torej tudi na to.

Slovenci so volili in hočejo korupcijo, mafijsko državo, torej hitro bogatenje. Kar so volili, so dobili; dvomim, da bodo čez štiri leta razumeli, kaj so naredili, ko bodo v svojih lastnih žepih čutili pomanjkanje. Slovenci so izvolili več države in manj osebne odgovornosti. Volili so torej socializem, ki pa vedno zahteva tudi enoumje in diktaturo/totalitarizem. In kar so volili, to smo in bomo dobili.

Povolilni golaž je že pokvarjen, nikakor ni užiten
Za zdaj si ne pustimo vzeti vsaj svobode govora. Možnosti, da povemo, kar mislimo, in to zagovarjamo in druge prepričujemo o svojem prav. Četudi nam grozijo s tožbami, politično korektnostjo in čedalje bolj totalitarnimi zakoni. Ne dovolimo si vzeti tega, ker bo sicer sledilo še omejevanje drugih svoboščin, med katerimi je na prvem mestu veroizpoved. Boj za svobodo v času po svobodi ne bo lahek. Vendar je ta boj vreden, da se bije, in ne morejo nam ga preprečiti. Zato je vedno možnost, da ljudje spoznajo, da če hočejo biti in ostati svobodni, morajo proč od ponosnih dedičev zločinske KPS v svobodo, ki jo je Slovenija pridobila pred tremi desetletji in so nam jo izprosili in plačali naši mučenci med revolucijo. Povolilni golaž je že pokvarjen, še več, neužiten je. Četudi bi osrednji mediji delali odlično reklamo, je jasno, da ne bo dobro. Pravzaprav je jasno, da bo slabo.

Andrej M. Poznič, Časnik