Prelomni dogodki

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. (Foto: STA)

Pogosto se spominjam obiska italijanskega zunanjega ministra Renata Ruggiera v Ljubljani 11. septembra 2001. Med najinim pogovorom je pozvonil telefon in po opravičilu gostu sem dvignil slušalko. Na drugi strani je bil slovenski veleposlanik pri Združenih narodih v New Yorku Ernest Petrič, ki je razburjeno sporočil, da se je v eno od stolpnic Svetovnega trgovinskega centra (WTC) zaletel potniški avion, nakar se je vnel požar. Komaj je to povedal, je prišlo do drugega trčenja in do drugega požara. Ko sem sedel nazaj k pogovoru, so postale važne popolnoma druge reči od tistih, o katerih sva z Italijanom govorila pred tem. Gost se je nenadoma odločil, da bo odpovedal obisk v Zagrebu, kamor je nameraval potovati iz Ljubljane, in da se bo vrnil v Rim. Kot se večkrat dogaja, je ta dogodek, ki je postal slaven kot “enajsti september”, doživel različne razlage. Neki moj študent mi je leto ali dve nazaj resno razlagal, da so si stolpnici podrli sami Američani, s čimer naj bi si ustvarili alibi za vojaške posege v Afganistanu in v Iraku.

31. decembra 2019 so kitajske oblasti kitajskemu predstavništvu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) poročale o primeru pljučnice neznanega izvora v Vuhanu v provinci Hubei. V dveh mesecih je iz tega primera nastala svetovna epidemija, ki je povzročila 2600 mrtvih na Kitajskem in menda 50 mrtvih v Iranu, v teh dneh pa se naglo širi po sosednji Italiji, kjer so uvedli karanteno za 50.000 prebivalcev Veneta in Lombardije. Nenadoma so ti dogodki preglasili vse druge, ki so se dogajali ob istem času, recimo demokratske primarne volitve v ZDA in npr. sestavljanje nove slovenske vlade. Vsega spoštovanja vredna sogovornica mi je danes razložila, da je epidemija delo ameriške obveščevalne agencije CIA, ki hoče spraviti na kolena uspešno Kitajsko.

Ob vsem tem so mi prišli na misel pojavi iz bolj oddaljene zgodovine. Kuga Črna smrt, ki se je razširila iz Kitajske in po “svilni poti” dosegla Italijo leta 1347, je pomorila sto ali celo dvesto milijonov ljudi. Giovanni Boccaccio v Dekameronu pripoveduje o florentinski družbi, ki se pred kugo umakne na podeželje in si krajša čas s pripovedovanjem zanimivih zgodb. Nekoč so se pred boleznimi in epidemijami reševali z umikom iz preobljudenih krajev in z osamitvijo bolnikov v posebnih ustanovah. Okuženih ljudi, gobavcev, tudi norcev so se bali in jih odrivali na rob družbe, včasih so jih – ker jih nihče ni hotel imeti pri sebi – strpali na ladje, ki so potem plule od pristanišča do pristanišča in se nikjer niso mogle zasidrati. Izključevanje revežev iz “zdrave”, boljše družbe je botrovalo mnogim mitologijam in umetniškim delom, celo filmom, kot je bila znamenita Kramerjeva Ladja norcev. Separatizem, egoizem in izključevanje so navsezadnje povzročil upore, vstaje in revolucije, iz katerih so se razvili moderni socialni in zdravstveni sistemi. Dobi elitizma je sledilo obdobje egalitarizma.

Na ladjo norcev sem se spomnil ob posnetku velikanske turistične ladje Diamond Princess, na kateri se je znašlo (s posadko vred) okrog 3.700 ljudi in ki je priklenjena v japonskem pristanišču Yokohama. Ladja je model današnjega množičnega življenja. Danes proizvajajo letala, ki sprejmejo po 850 potnikov; gradijo nebotičnike, kot sta bila newyorška dvojčka ali 828 metrov visoki Burdž Kalifa v Dubaju; nogometne stadione, ki sprejmejo 100.000 gledalcev… Današnji zemljani uživajo v množičnih glasbenih prireditvah, na katerih se zbere od 400.000 (Woodstock) do milijona udeležencev (Ljubezenska parada/ Love Parade leta 2010 v nemškem Duisburgu).

V Italiji prepovedujejo prireditve, omejujejo gibanje
Koronavirus vsaj zaenkrat prinaša konec takšnih zborovanj, zbirališč in gneč. V sosednji Italiji odpovedujejo praktično vse prireditve, omejujejo gibanje zunaj domačega okolja, svetujejo nezaupanje do sočloveka. Morda prihaja prelomni čas, ko se bomo začeli umikati iz množičnega življenja in brezbrižnega istovetenja z velikimi kolektivi glasbenih, športnih, turističnih, verskih, navsezadnje političnih… prireditev.

Čredna miselnost je značilna za nesamostojne, upogljive in ubogljive ljudi. Veliki kolektivi so bili običajni za avtoritarne (fašistične, komunistične…) režime pa tudi za množično kulturo na Zahodu. Komunisti so preganjali “meščanski individualizem”, tarče vseh kolektivizmov pa so bile: izvirnost, osebnost, intimnost… predvsem pa svoboda, odgovornost posameznika in zasebnost. Erich Fromm je – v času vzpona nacizma – opazoval in opisoval “beg pred svobodo”.

Epidemija kitajskega virusa bo nemara prinesla streznitev glede množičnosti in modernega uniformiranega življenja. K nam prihaja v trenutku, ko se poslavlja vladna ekipa, ki se bolj kot s samostojnim premišljevanjem ali izvirnostjo odlikuje s poenostavljanjem in izenačevanjem. Za dobo, ki se poslavlja, je bilo značilno, da lahko državo vodi kdorkoli. Da bi se ta doba, seveda pa tudi koronavirus čim prej poslovila!

dr. Dimitrij Rupel

  • Ivan Ivanovič

    Nek študent je Ruplu povedal, da so WTC NY porušili sami Američani. Khm, a Rupel nima interneta? Tam je tisoče zadetkov na to temo, ki pravijo to. Morda so najbolj prepričjivi dokazi za to posnetki zrušenja stavbe WC7, ki se je zrušila več ur po napadu brez vsakega razloga, saj je v njej bil le manjši požar. Stavba pa se je porušila na način, ki ga vsi strokovnjaki ocenjujejo kot načrtno demolicijo. Da se stavba sesede v nekaj sekundah, je potrebno na prava mesta postaviti tone eksploziva, ki mora eksplodirati v natančnem zaporedju. Prilagam posnetek, ki je očitno popravljen, ker so retuširtali eksplozije na več mestih, ki pa so vidne na nekaterih drugih posnetkih – kolikor jih niso odstranili z interneta. Kajti posnetki izginjajo…
    https://www.youtube.com/watch?v=3KI_6bH-ddk

    • Felikss_AH

      Prezrl si da je Rupel javna oseba (bivši diplomat) ki zagotovo ni neumen… zato si ne more privoščiti izjav v javnem mediju ki se kosijo z Ameriškimi uradno “veljavnimi”. Po diplomatsko-posredno je povedal dejstva ki ih mi “navadni” lahko povemo direktno kadar koli in kjer koli. Pravi problem pa je da večina ordinary folka, navzlic Internetu, še vedno verjame uradnim verzijam… in prav zaradi tega MSMi z lahkoto futrajo mase s svojimi kretenskimi “novicami”

    • črnaovca

      Vprašanje je ali tako zanič gradijo da že ogenjček poruši, ali imaj tako dobre minerje da neslišno zminirajo. Da pri tistem 11. septembru marsikaj ne gre skupaj neminovno drži

  • RATATA

    V primeru, da izoliramo vse okužene s kominternovskim socializmom, nastaneta iz osamosvojene socialistične mafijske Republike Slovenije dve Deželi.

    • Simon Rožič

      ….drži: ena Dežela bo demokratična in ena socialkomunistična! Z referendumom se bomo
      odločili kje bomo, kam želimo! Komunisti iz SFRJ hrepenijo po socialkomunizmu,
      mi, ostali bi pa radi živeli kot živijo v normalnih demokratičnih državah, in prav zato nas
      nelustrirani komunisti sovražijo…..

  • pajot

    Rupel je zmuzljiva riba.
    Zagovarjal je razpad Demosa,med drugim.
    Posral se je na Janševo ime in dostojanstvo.
    Menjal ne samo stranke,temveč tudi svoje prepričanje.
    Ko je prestopil v LDS sva se skregala.
    Ko sem ga srečal na kongresu SDS-a,me je prav prijazno pozdravil.
    Tipičen primerek slovenceljna.

    • Novo Jutro

      Zadetek v samo sredino. Ni kaj dodat.

    • Simon Rožič

      …diplomati so vedno tam, kjer je kaj dobrega; v slabo pa potiskajo
      svoje trenutne nasprotnike! Tako vse dvoživke vedno preživijo;
      malo tukaj, malo tam, samo da je danes dober dan!

  • DEATH TO COMMUNISM

    Če so pri nas lahko izločki, kot je Šarec, Nina Maurović, Miha Kordiš, Violeta Tomić, Zoran Janković, Karel Erjavec, medicinski brat, Vatovec, Hanžek, Mesec in podobni drekači v politiki, na premierskih, ministrskih in poslanskih mestih, potem je Slovenija resnično v totalnem etičnem, moralnem in mentalitetnem podnu!

  • črnaovca

    Kakršen koli je bil Rupel zadnji dobri zunanji minister ki se je tudi vsaj malo razumel na svoj posel, po njemu smo imeli same šalabajzerje ki so se vsakokrat ztnova začeli učiti in delali neumnosti, tudi zadnji predlog, vse spoštovanje do znanja in sposobnosti Logarja, samo ne za zunanjega ministra, to je posel za diplomate, on je ekonomist, ko bi bil vsaj pravnik, četudi se zadnji pravnik na tem mestu ni kaj prida izkazal, no vsaj dolgo ni bil