Resnično samostojno Slovenijo bo treba šele izboriti izpod potuhnjenega in izprijenega totalitarizma!

Foto: Demokracija

Čeprav sem bil zadnje tri tedne na zasluženem dopustu, nekako nisem mogel odklopiti dogajanja v Sloveniji. Mesec junij je bil nasploh zelo zanimiv – vrstile so se debate od interpelacije obrambnega ministra Karla Erjavca pa vse do nove prevare, s katero hoče Šarčeva vlada “okoli prenesti” celo samo Ustavo RS (v zvezi s šolsko zakonodajo), da ne omenjam novega škandaloznega predloga medijske zakonodaje, ki samo potrjuje to, kar dopovedujem zadnje leto: da v naši državi ne moramo govoriti o demokraciji. Slednja je zgolj proceduralno kritje za totalitarizem, ki ni nič manj pošasten od tistega, ki smo ga imeli pred letom 1990. Prav nasprotno: je še veliko bolj potuhnjen in izprijen.

V času dopusta mi je uspelo na televizijskih ekranih ujeti tudi osrednjo državno proslavo ob dnevu državnosti. Nisem bil posebej razočaran, saj sem nekaj takšnega, kar sem videl, tudi pričakoval. Slovenska oblast se je na poseben način poklonila znanosti. Češ, bodimo ponosni na slovenske znanstvenike, ki po svetu zastopajo našo državo. A res? Ko sem opazoval proslavo oziroma njen potek, mi je bilo hitro jasno, da gre sicer za megalomanski in drag spektakel, a brez prave vsebine, s katero bi se lahko poistovetil nekdo, ki kaj ve o temeljih slovenske države. Nobenega poudarka na slovenski identiteti in na zgodovini nastanka slovenske države, pa čeprav verjamem, da so se nastopajoči zelo potrudili – a temeljna ideja, rdeča nit proslave je bila povsem v neskladju z namenom državnih proslav nasploh. Če deluješ v znanosti, je največkrat vseeno, kateri državi pripadaš. Zato je poudarek na znanosti v tem primeru nekakšen psihološki trik, ki ustvarja nekakšen navidezen ponos, v resnici pa širi “virus nevtralnosti”, za katerim se skriva zloglasna ideja univerzalnega oz. global(istič)nega “mešanja”, češ meje bodo padle, narodov ne bo več, vsi skupaj bomo ena sama rasa, nekakšna novodobna Pangea. Če ne verjamete, si lahko večkrat poslušate znamenito Lennonovo skladbo Imagine (glej TUKAJ) in bodite pozorni na besedilo. Namreč, prav besedilo je ključ do razlage, zakaj je ta skladba postala del gibanja Zeitgeist (Duh časa), ki sicer veliko poudarja ekologijo. Pozabite na mlado Greto, ona je samo sredstvo v rokah lutkarjev.

Pri proslavi pa je “sekalo” ven še nekaj drugega, namreč strahotna hinavščina slovenske oblasti, ki naj bi izkazovala, kako je naklonjena razvoju znanosti. Tu ni pomemben samo delež BDP, ki ga Slovenija namenja znanosti, ampak splošni razvoj in ustvarjanje ugodnih razmer za razvoj človeških virov. Če pogledamo, kako veliko mladih se seli iz države prav zaradi neugodnih razmer, je proslava, ki časti znanstvenike, navaden žaljiv kič. Ne vem, morda pa je želela Šarčeva vlada želela s tem sporočiti, naj nikar preveč ne drezamo v nedotakljive skrivnosti Kemijskega inštituta, ki je nekdaj nosil ime po Borisu Kidriču. Prav tu se namreč odpirajo vprašanja etike znanosti – če etiko odrinemo na stran, lahko znanost postane orodje zla. Nas izkušnja s totalitarnimi režimi dvajsetega stoletja res ni nič naučila?

Je bila samostojna Slovenija res ustanovljena na novo?
In še to: ravnokar sem začel brati obsežno knjigo Petra Jambreka, enega od očetov slovenske ustave. Knjiga ima zelo pomenljiv naslov Ustanovitev Slovenije in tako namiguje na to, da je treba državo šele ustanoviti. Ali bolje: leta 1991 je bilo treba državo šele ustanoviti, kar je tudi namig na jasno diskontinuiteto s prejšnjo državo, torej komunistično Jugoslavijo. Ko pa opazujem dogajanje v Sloveniji, pa imam vtis, da smo takrat v resnici dobili neko drugo državo kot pa tisto, katero imamo še vedno v glavah. Sam si bom – glede na to, da so Srbi v zadnjem času spet prinesli KOS-ovo darilo Milanu Kučanu oz. “Plavemu” z nekakšno ovadbo zaradi vojnih zločinov – drznil podvomiti v znamenito tezo, da osamosvojitev Slovenije ni bila intimna opcija Milana Kučana in njegovih somišljenikov. Verjetno res ni bila to njihova želja, vendar so osamosvojitev dopustili in jo (sicer s figo v žepu) podprli, ko so videli, da edino na takšen način lahko obdržijo realno oblast. Pogoj za to pa je kontinuiran razvoj oz. razpust SFRJ. Kot je znano, je bil Kučan član šesterice predsednikov jugoslovanskih republik, ki so se v času do slovenske osamosvojitve dobivali po različnih krajih tedanje SFRJ in se pogovarjali o t. i. sporazumni razdružitvi Jugoslavije. Seveda srbski voditelj Slobodan Milošević o tem ni maral nič slišati, ker bi to pomenilo sesutje Jugoslavije na šest samostojnih “pašalukov”, s tem pa bi velik del srbskega življa ostal izven meja Srbije.

Kot je znano, je bil “Slobo” pripravljen izpustiti Hrvaško iz jugoslovanske ječe samo pod enim pogojem – da se Hrvaška odpove vsem območjem t. i. Republike Srbske Krajine, ki ostane del Jugoslavije, kar je bil skoraj identičen projekt kot načrtovana “amputacija” majhnega dela hrvaškega ozemlja konec tridesetih let 20. stoletja od tedanje kraljevine Jugoslavije. Kot je znano, je bil ta projekt preprečen s sporazumom Cvetković-Maček, ki je nekoliko izboljšal položaj Hrvatov znotraj tedanje unitarne jugoslovanske države. Zato je bilo spomladi 1991 jasno, da bo slovenski projekt osamosvojitve lahko uspešen pod pogojem, da se čim manj navezuje na Hrvaško, po drugi strani pa je zavezništvo s Hrvaško ustvarjalo močnejši nastop pred mednarodno javnost (kar pa ni bilo uspešno, ker je tedanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman bolj verjel obljubam svojega sorojaka, tedanjega predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markovića, ki je imel kot reformist veliko podporo mednarodne javnosti, a so ga jugoslovanski unitaristi uporabljali le kot sredstvo, kar se je izkazalo tudi ob agresiji JLA na Slovenijo, ko so generali uporabili odlok Markovićeve vlade za zavarovanja državnih meja ter neposrednega izvrševanja zveznih predpisov o prehodu državne meje in gibanja v obmejnem pasu). Marković je namreč Tuđmanu zagotavljal, da JLA ne bo napadla Hrvaške, če bo sam razdrl zavezništvo s Slovenijo glede skupne obrambe. Tuđman je nato tudi res razdrl zavezništvo, a kasnejše posledice so bile za Hrvaško strahotne – ko se je agresija JLA v Sloveniji končala, se je na Hrvaškem šele dobro začela…

Po stopničkah do samostojnosti
Slovenski komunisti so bili nedvomno zelo dobro obveščeni, da bo Milošević pripravljen izpustiti Slovenijo iz SFRJ (čeprav se bodo generali temu zelo upirali), vendar so konec osemdesetih let vseeno ustvarjali atmosfero konflikta s Srbijo, da so se lahko pred Slovenci izkazali za kakor varuhe slovenskih interesov – sprva jim to ni preveč dobro uspevalo, saj so praktično mimo javnega mnenja brez večjih zadržkov podprli ustavno reformo SFRJ v smer centralizma, nato pa napako »popravljali« septembra 1989 z amandmaji k republiški ustavi, zaradi česar se je temperatura v Jugoslaviji zelo dvignila in je bil celo tedanji predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek prisiljen predčasno končati svoj obisk v ZDA, letalo pa je namesto proti Beogradu usmeril proti Ljubljani. Vsekakor pa so takrat nekateri Slovenci sprejem amandmajev, ki so razjezili Srbe, proslavljali kot osamosvojitev Slovenije. No, izkazalo se je, da je bilo do prave osamosvojitve še zelo daleč, pač pa je šlo za taktično utrjevanje slovenske suverenosti tedaj še znotraj okvirja SFRJ, kjer se je očitno začela uresničevati bojazen že pokojnega avtorja zadnje jugoslovanske ustave Edvarda Kardelja, da se bo Jugoslavija razletela na več delov. Zahod je sicer branil enotno Jugoslavijo do zadnje kaplje krvi prav zato, ker je bila Jugoslavija nekakšen produkt versajske Evrope (po delitvi s pariške mirovne konference leta 1919 po koncu prve svetovne vojne, ko je avstro-ogrski imperij razpadel in je že leta 1918 prišlo do združitve kraljevine Srbije s šibko Državo SHS, torej združenjem južnih Slovanov, ki so bili prej pod avstrijsko krono).

Zato je bila za slovenske komuniste nuja, da ne pride do diskontinuitete z razpadlo Jugoslavijo, ampak da postane osamosvojitev, ki je s plebiscitom postala neizbežna, le nekakšna stopnička v razvoju t. i. rdeče Slovenije. Povedano drugače: slovenska komunistična vrhuška si ni smela privoščiti preproste odcepitve (za kar so sicer obstajali tudi objektivni razlogi, saj je mednarodna diplomacija odklanjala seperatizem in secesionizem, tudi osamosvajanje Slovenije pa je obravnavala kot izraz seperatizma, da bi uresničevala svojo realpolitiko, to je ohranitev Jugoslavije kot tamponske cone med Zahodom, Sovjetsko zvezo ter Turčijo). Odcepitev torej res ni bila intimna opcija Milana Kučana, saj bi se morale karte v tem primeru deliti na novo. In v primeru, če Kučan leta 1990 ne bi postal predsednik predsedstva RS (kar je pravzaprav nemogoče, saj so bile volitve pod nadzorom komunistov), bi do prave odcepitve prav gotovo prišlo. V resnici pa je prišlo do gradualizma, torej rahljanja vezi s SFRJ do dokončnega efektivnega prevzema oblasti 25. junija 1991. Prav to dejanje pa je očitno precej šokiralo Markovićevo vlado, ki je zaradi carinskega sporazuma s Slovenijo menila, da je obdobje slovenskega upiranja mimo, in je sklenila sprejeti radikalen ukrep s sprejemom odlokov o državni meji. Ta odlok nikakor ni bil enakovreden (nikoli sprejetemu) sklepu jugoslovanskega predsedstva o vojaški intervenciji v Sloveniji, vendar je pomenljivo, da prav v tistem času predsedstvo SFRJ ni imelo predsednika in zato ni bilo v funkciji. Tudi zato je imela evropska trojka (t. i. misija dobre volje treh zunanjih ministrov držav članic tedaj še Evropske skupnosti) velik interes, da se hrvaškega predstavnika v predsedstvu Stipeta Mesića, ki bi moral pravzaprav 15. Maja istega leta avtomatsko prevzeti predsedniško funkcijo, izvoli za predsednika predsedstva, kar se je v začetku julija 1991 tudi res zgodilo, a to še ni ustavilo operacije JLA v Sloveniji, je pa Mesić zelo hitro po izvolitvi obiskal Slovenijo skupaj z makedonskim članom predsedstva Vasilom Tupurkovskim.

Resničnost in utvara – vsega sta kriva demokracija in kapitalizem
Kakorkoli že, Slovenija se je osamosvojila “počasi” prav zato, da slovenske države ne bi bilo treba ustanoviti – ker je v tistem kardeljanskem smislu že obstajala. Volitve leta 1990 so namreč potekale še po stari zakonodaji, novo ustavo pa smo dobili šele po osamosvojitvi, čeprav je bil prvotni namen drugačen. Denimo, Hrvaška in Srbija sta z institucionalno prenovo ter spremembo državnih simbolov pohiteli še v času obstoja SFRJ, že precej pred Slovenijo. Slednja pa je imela dejansko na nek način najbolj ugoden položaj za odcepitev v smislu »amputacije«, saj je bila edina jugoslovanska republika, ki ni mejila na Srbijo, načrti za samostojno Slovenijo pa so obstajali že pred drugo svetovno vojno in sicer pri Lambertu Ehrlichu, ki je leta 1942 padel kot žrtev komunističnega atentatorja Franca Stadlerja (s kodnim imenom Pepe). Prav dejstvo, da realno ni prišlo do diskontinuitete s SFRJ, je tudi razlog, zakaj so sedanje razmere takšne, kakršne so – medtem ko imamo vsi v mislih samostojno Slovenijo, se nam pred očmi dejansko dogaja pomanjšana SFRJ, kar pomeni, da živimo v nekakšni mešanici navidezne resničnosti in napačnega dojemanja realnega dogajanja. Tudi zato prihaja do pojava, da mnogi opeharjeni Slovenci preklinjajo demokracijo ter kapitalizem, ker mislijo, da so zaradi teh dveh pristali na beraški palici. Dejansko pa pravega tržnega kapitalizma ter demokracije nimamo. Pravo samostojno Slovenijo bo torej potrebno šele doseči, ker se leta 1991 realno ni zgodila – kljub dobrim namenom, trudu in žrtvovanim življenjem mnogih, ki so živeli in delali za ta ideal.

Gašper Blažič

  • Anton

    dost mam teh bebavih levičarjev, čas je za musko, čas je za Marjana Kralja

    https://www.youtube.com/watch?v=iu2bYRcZlqI

    sarkazem press

  • Nata

    + + + + + + + Čedalje teže bo ! V tem komunističnem , lažnivem loncu se bomo skuhali !!
    https://www.portalplus.si/3294/1-julij-2019-dan-ko-nas-je-cerar-izlocil-iz-schenegenske-evrope/

  • RATATA

    Ex direktorja marxističnega centra Jambreka intimna želja (njegova izpoved na RaPrviSlo pred pribl. dvema letoma) je, da bi spisal ustavo Europske Unije. Menda jo že kar nekaj časa piše.
    Kako ustava EU?
    Saj EU ni subjekt internacionalnega prava! Takšna kot je že, je le izrodek uzurpirane oblasti neizvoljenih financiranih in dirigiranih od globalnih multikulti bogatašev. Kakšna šele bo ta EU glede na čedalje hujše težnje po obvladovanju prav vsega??

    Takole učijo na PF o pravu EU – malo zamaskirano z opombami….:

    PRIMARNO PRAVO EU:
    a) ustanovne pogodbe + dodatki (PEU, PDEU)
    b) pristopne pogodbe
    c) mednarodne pogodbe
    d) sodna praksa SEU
    • primarna zakonodaja je podlaga za sprejem sekundarne zakonodaje
    • sekundarna zakonodaja mora biti v skladu s primarno zakonodajo

    SEKUNDARNO PRAVO EU:
    a) UREDBA
    b) DIREKTIVA
    c) SKLEP
    d) PRIPOROČILA IN MNENJA (ni pravno zavezujoče)

    “Država članica prenese del izvrševanja svoje suverenosti na EU (ne prenese svoje SUVERENOSTI; prenese samo DEL IZVRŠEVANJA svoje suverenosti)…”

  • Drago

    “Prav dejstvo, da realno ni prišlo do diskontinuitete s SFRJ, je tudi
    razlog, zakaj so sedanje razmere takšne, kakršne so – medtem ko imamo
    vsi v mislih samostojno Slovenijo, se nam pred očmi dejansko dogaja
    pomanjšana SFRJ, kar pomeni, da živimo v nekakšni mešanici navidezne
    resničnosti in napačnega dojemanja realnega dogajanja”

    No Blažič, nehote si povedal diagnozo janševističnega dojemanja sveta. Reality show za znano publiko…

    • Lustrator

      Nasprotno – pravkar si si diagnozo postavil sam. S tem, ko ne dojemaš očitnega, si očitno tudi sam ovčka, ki se ji zdi samo po sebi umevno, da leta 2019 (ko nam je standard od Juge narasel za 3 krat) v samostojni Sloveniji pogosteje vidiš rdeče zvezde, srp in kladivo, srbohrvaščino in raznorazne “heroje” države pod katero smo kot narod najbolj trpeli in se morali od nje celo osvoboditi z vojno.

      • Drago

        Ah, res ne dojamem tipov, kot sta vidva z Blažičem, ki vsepovsod vidjo jugosovražnika, čedalje bolj mi je pa jasno, da so v Jugoslaviji najbolj trpeli partijski sekretarji, ki so se čez noč čudežno spreobrnili v “demokrate”. Diagnoza pa je bila postavljena že davno, leta 1991 v enem nejboljših slovenskih filmov https://www.youtube.com/watch?v=3b0gUTWGIZM

  • Franc Šink

    Če si je nekdo “zaslužil” Obsodbe Haaškega sodišča je to Tuđman.Matilda je njegova odrešenica.

  • xtc

    Blažič je dolgo rabil ,da je dojel tisto kar večina normalnih že vemo od Drnovškovih vlad naprej-Kučan stan je postal pok+polnoma identičen propadli SFRJ in gre po istih poteh,vse spremembe so bile praktično izsiljene od EU,Nata,osamosvojitev-Kučan ne more proč kot večina SLo komunistov in levih ovc od lažnega mita prosule in zbankrotirane SFRJ,zato bo slovenija dočakala enak konec kot SFRJ in ponovitev vaje iz 91 in poravnavo računov iz 45 pa če to hočemo ali ne,brez tega se bomo vrteli v začaranem krogu Kučan-komunizma.

  • pajot

    “Če pogledamo, kako veliko mladih se seli iz države prav zaradi neugodnih razmer, je proslava, ki časti znanstvenike, navaden žaljiv kič.”
    Nas ne muči odliv mozgova. naš je problem ostanak idiota. (Ivo Andrić)

  • Lustrator

    Bravo, bravo in še enkrat bravo Gašper.

    “Zato je poudarek na znanosti v tem primeru nekakšen psihološki trik, ki ustvarja nekakšen navidezen ponos, v resnici pa širi “virus nevtralnosti”, za katerim se skriva zloglasna ideja univerzalnega oz.
    global(istič)nega “mešanja”, češ meje bodo padle, narodov ne bo več, vsi skupaj bomo ena sama rasa, nekakšna novodobna Pangea. Če ne verjamete, si lahko večkrat poslušate znamenito Lennonovo skladbo Imagine (glej TUKAJ) in bodite pozorni na besedilo. Namreč, prav besedilo je ključ do razlage, zakaj je ta skladba postala del gibanja Zeitgeist (Duh časa), ki sicer veliko poudarja ekologijo. Pozabite na mlado Greto, ona je samo sredstvo v rokah lutkarjev.”

    Zelo pronicljivo – tudi sam vsakič, ko slišim to navidez nedolžno pesem, pomislim natanko na to.
    kapa dol tudi za omembo enega največjih in hkrati (namenoma!) najbolj prezrtih slovenskih domoljubov-vizionarjev; Lamberta Ehrlicha. Ko bi vsaj Slovenija po vseh teh desetletjih dobila še enega takega velikana v duhovniških vrstah. Slovenija je namreč tako temeljito zašla predvsem zato, ker je opešal njen duhovni imunski sistem – nekdaj trden ponosen katoliški narod je danes nihilistična balkanoidna tvorba, kjer tako cerkev kakor državo vodijo prav tako vodeni mehkužci. In dokler ne bo prišlo do duhovnega ozdravljenja, prenehanja prevzemanja vloge žrtev in status quo-ja s strani slovenske katoliške cerkve, se bo politična situacija le poslabševala (kolikor je to sploh še možno).

  • RATATA

    “Dolga stoletja je slovenski narod ustvarjal pogoje za lastno državo…”

    Po vrsti:

    a) “…svojo državo”.
    “Svojo državo” so imeli že naši davni predniki in z njimi tudi mi ves čas. Skladno z družbeno situacijo pa v njej (njih – saj jih je bilo več!) ljudstvo (!!!) ni imelo v rokah vzvodov oblasti. Družbeni razvoj in spremembe pa so v “dolgih stoletjih” (cit.) odnose spremenile do te mere, da je “ljudstvo”(!!!) lahko v določenem trenutku prevzelo oblast v svoje roke. Tu se pokaže dvoumnost rabe pojma “narod” – enkrat kot “brezpravno” ljudstvo, drugič kot narod – državnopravni subjekt, nosilec oblasti. “Pogoje za lastno državo” je seveda “ustvarjalo” ljudstvo, ne narod, saj je ljudstvo šele s prevzemom oblasti v svojih državah (deželah) postalo narod – subjekt.
    b) “Ustanovitev samostojne in neodvisne države…” je v nasprotju z na začetku citiranim uradnim zapisom zgodbe, ki pravi, da je 25. junija 1991 skupščina mdr. sprejela temeljno ustavno listino in Deklaracijo o neodvisnosti. Nobene države nismo ustanovili. V njej smo spremenili družbeni red in postavili pravne podlage za razglasitev osamosvojitve (!!!) ne pa “ustanovitve” samostojne države. Razglasili smo torej neodvisnost svoje države. In če bi je – države – ne bilo, čigavo neodvisnost bi mogli razglasiti? O tem vidiku veliko povedo še sveži spomini na barcelonski zaplet! (“Povejte, ali ste RAZGLASILI…” je vpil predsednik madridske vlade…) Evidentno smo torej mi “svojo” državo imeli (in razglasili njeno neodvisnost, ko smo v njej definitivno prevzeli vzvode oblasti):

    In “imeli” smo jo,
    državo, ves čas, od njene razglasitve dne 31. 10. 1918, ko je vlada v Ljubljani razglasila, da prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah!
    To je datum “nastanka” moderne slovenske države, ki je potem dolga desetletja tavala v “balkanski sužnosti”, dokler se niso sestavile okoliščine in izrazila plebiscitarna volja državljanov, da se je s sprejetjem ustavnih sprememb, drugih zakonov in predpisov in nazadnje – 25. 6. 1991. – še ustavnih dokumentov in Deklaracije, lahko zgodila razglasitev osamosvojitve.
    In ta dogodek dne 26. 6. 1991 je datum, ki ga je potrebno posebej praznovati, ko se je z aktom razglasitve na trgu pred Skupščino pravno udejanila suverena, samostojna država Republika Slovenija.

    Stavek slavnostnega govorca iz sklepnega dela nagovora: “Politiki in oblast se menjamo, država pa ostaja…” je le še pika na “i” sicer dolge vrste citiranih pravilnih ugotovitev in zapisov o dejanski zgodbi. Pove namreč še preostale bistvene dele resnice, da namreč država nastane z razglasitvijo, in traja (!!!). Traja, dokler ni legalno in pravno učinkovito odpravljena.
    Zveza slovenskih dežel, ipso facto država Slovenija, razglašena kot povedano dne 31. 10. 1918, ne le da ni bila nikoli odpravljena – ukinjena – marveč je nasprotno, kot subjekt že po enem mesecu, dne 1. 12. 1918 s Kraljevino Srbijo sestavila državo, nazadnje imenovano SFRJ, od katere se je zakonito in veljavno 26. 6. 1991 osamosvojila.

    In še:
    Nesporno in vsem znano dejstvo, da je vojska preostanka SFRJ napadla osamosvojeno republiko šele po razglasitvi, ne pa ob dogajanju v skupščini, v celoti potrjuje, kdaj je jugoslovanska republika Slovenija postala neodvisna država: Z DEJANJEM RAZGLASITVE, in tedaj šele jo je JLA lahko napadla. Iz enakega razloga ni napadla sosednje jugoslovanske republike, ker ta kljub dogovoru in zavezi osamosvojitve ni razglasila, pa JLA ni imela razloga za napad. Nasprotno, z njenega ozemlja (v preostanku SFRJ) je JLA nemoteno izvršila agresijo.

  • ROMAN Naprudnik

    Ni kaj dodati!

  • Novakec1

    Prvo kot prvo slolandija NI samostojna, edina rešitev je ponovna osamosvojitev itd…

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!