fbpx

Šarec in Zelenski − ista zgodba − “nateg” ljudstva

dr. Vinko Gorenak (Foto: STA)

Večina aktivnih politikov, levih ali desnih ali tistih vmes, ali pa tistih še bolj levo ali desno od najbolj levih ali najbolj desnih, vam bo po volitvah “prodala” znameniti in večno uporaben stavek za ljudske množice, ki se pač lepo sliši: “Ljudstvo je odločilo – ljudstvo ima vedno prav.” Priznam, tudi sam sem bil dobršen del svoje politične kariere povsem enak povprečju politikov. Tudi zato boste v zgodovini mojih političnih izjav našli kak podoben stavek. Danes nisem več politik, ampak sem upokojenec, in morda tudi zato veliko bolj oseben pogled na stvari, o katerih pišem.

Z leti človek politiko veliko bolje spozna, veliko bolje pa spozna tudi volivce in njihove preference. Glede na svoje politične izkušnje lahko mirne duše zapišem, da splošna in za vse uporabna politična floskula, da je “ljudstvo odločilo – ljudstvo ima vedno prav”, niti po naključju ne drži. Veliko pomembnejše vprašanje je, kdo med politiki je volivce bolj prepričal, oprostite izrazu, toda lahko bi rekli tudi “komu jih je uspelo bolj nategniti”.

V zvezi s tem je pomembno še eno vprašanje. To je vprašanje, kako znajo naši volivci zmagovalce na volitvah nagraditi in kako jih znajo kaznovati. Še boljše vprašanje v zvezi s tem je, kako daleč seže spomin naših volivcev in kolikokrat se pustijo v tem kontekstu “nategniti”. Praksa kaže, da naši volivci v tem kontekstu sploh niso kritični, ampak so navadne ovce, ki se pustijo nekritično voditi, oprostite izrazu, “nategniti”.

Kako si drugače razlagati primer Vilija Trofenika, dolgoletnega župana Ormoža, ki se je volivcem najprej “prodajal” kot kandidat SLS, nato kot kandidat LDS in končno kot kandidat Zaresa. Ne boste verjeli, vedno so ga volivci, oprostite, “nategnjeni” volivci na mesto župana tudi izvolili.

Foto: printscreen / YouTube

In kako si drugače razlagati naš fenomen novih političnih obrazov, ki so naše volivce vedno prepričali, a, še enkrat oprostite izrazu, so jih vedno “nategnili”. Seveda govorim o Jankoviću, Bratuškovi, Cerarju pa tudi o Šarcu. Za slednjega mnogi verjetno še ne verjamete, da sodi v isti koš, toda to boste zagotovo še spoznali.

A ne mislite, da smo le volivci v Sloveniji neke vrste “budale”, ki se pustimo za vsakim vogalom “nategniti” prvemu šarmerju, ki pride mimo. Niti po naključju. Čehi so pred letom ali nekaj manj na najvišji položaj v državi izvolili menda nekdanjega pripadnika njihove politične policije in enega največjih tajkunov v državi. Je to nekaj normalnega in pričakovanega? Seveda ne, toda to je realnost “natega” njihovih volivcev. Nihče v Bruslju tega sploh ne problematizira. Zato pa Bruselj problematizira poteze madžarske in poljske vlade. Prva le dosledno izpolnjuje evropsko zakonodajo s področja migracij, druga pa resno in temeljito uveljavlja red v pravosodju. To pa je tudi realnost Evrope, ki se bo morala odločiti, ali želi svojo odlično zgodbo nadaljevati ali pa končati.

Vse to bi potrebovala tudi Slovenija. Toda situacija je obratna. Slovenija, njena leva politična oblast, se klanja Bruslju z vidika nezakonitih migracij, čeprav smo vsako leto priča nekaj stoodstotnemu povečanju števila ilegalnih migrantov, ki ostajajo pri nas, hkrati pa se Slovenija pridružuje kritikam Poljske, ki dela red v pravosodju, takšnega, kot je nujno potreben v našem pravosodju. Samo pomislite na besede sodnika Zvjezdana Radonjića, ki govorijo vse in še več, kot sem zapisal v eni od kolumn.

Toda vrnimo se k Marjanu Šarcu in Volodimirju Zelenskemu. Naš Marjan Šarec je bil igralec, ki je najraje igral takratnega predsednika države Janeza Drnovška pa še koga, no, igralec je še danes, ne glede na to, da je uradno predsednik vlade. Volodimir Zelenski pa je bil igralec, ki je v televizijski seriji igral predsednika Ukrajine. Sedaj pa je bil na volitvah izvoljen za predsednika Ukrajine.

Zelenski na fotografiji v glavni vlogi v ruski komediji, ki so jo na predvečer ukrajinskih predsedniških volitev predvajali po vsej Rusiji na njihovem prvem TV programu.

Podobnost situacije Slovenije in Ukrajine je več kot očitna. Dva igralca sta igrala dva prva moža svoje države, volivci pa so jima nasedli in ju na volitvah postavili na mesto, ki sta ga igrala. No, Šarca niti ne neposredno, glede na to, da na volitvah sploh ni zmagal, so mu pa namenili drugo mesto. Ali še vedno mislite, da drži skoraj večna trditev politikov, da “imajo volivci vedno prav”? Jaz ne več. Danes si upam zapisati nekaj obratnega. Volivci so nekritične ovce, ki se pustijo nekritično zapeljati komurkoli. Še več, po štirih letih vajo celo ponovijo. Niso sposobni kritične presoje, znova se pustijo “nategniti”.

Marjan Šarec v Sloveniji in Volodimir Zelenski v Ukrajini sta vsekakor pametna človeka. Pravi čas sta bila in sta na pravem mestu za zasedbo položajev. Kaj pa njuni državi in njuno ljudstvo? To je pa res nepomembno vprašanje.

Dr. Vinko Gorenak