fbpx

Sezona gob na Pokljuki

Odgovorni urednik Jože Biščak.

Objemi, pokloni, sladke besede dobrikanja, le sem in tja kakšna pikra. In kakopak uradna večerja v predsedniški palači. Predsedniki držav pobude Tri morja so mirno uživali v mariniranem fileju piranskega brancina in medaljonu telečje ribice z omako veolute na brokolijevem kuliju, se sladkali z mandljevo pito z ribezom in moussom z jagodnim polnilom ob pehtranovi kremi z jagodičevjem na sadni omaki, pili chardonnay, duet in rumeni muškat. Bojazen, da bi jih kdo zmotil ali celo ogrožal, je bila povsem odveč. »Uspešno smo opravili eno največjih varovanj visokih gostov, ki so se udeležili predsedniškega vrha v okviru pobude Tri morja,« se je pohvalilo vodstvo mož ministra Boštjana Poklukarja.

Skoraj sočasno, ko so visoki gostje sprejemali sklepno deklaracijo, v kateri so podprli vzpostavitev investicijskega sklada pobude, s katerim bi laže financirali njene prednostne projekte, se je na mostu čez reko Reko odvijala prava drama. 11-letna deklica, ki se je s kolesom peljala od Ilirske Bistrice proti Dolnjemu Zemonu, je slišala glasove in se ustavila. Pod mostom je v reki videla skupino moških, ki so nanjo začeli kričati in vanjo metati kamenje. En kamen jo je zadel v roko, starši so zadevo prijavili policiji.

Novica predsednikov držav pobude Tri morja ni dosegla. V milnem mehurčku so se počutili udobno in varno, ni bilo bojazni, da bi v njih priletel kak kamen, niti pod razno se pod mostovi rek, ki so jih delegacije prečkale na poti iz Ljubljane na Brdo in nazaj, niso skrivali ilegalni migranti. Tudi če bi se, bi jih policija pospravila drugam. Deklica ni imela te sreče. Večina policistov je varovala uglajene (in manj uglajene) goste, medtem ko južna meja še naprej ostaja luknjičava kot švicarski sir. Če bi bil nadzor strožji in boljši, zakonodaja pa bolj naklonjena Slovencem kot tujcem, ilegalci, ki so napadli malo domačinko, ne bi prišli tako globoko na slovensko ozemlje. Prestregli bi jih že na sami meji in jih po hitrem postopku vrnili tja, od koder so prišli; na Hrvaško, v Bosno in naprej v arabski svet.

Kamenjana deklica, Mirko Moravec, Jože Prus …
A Poklukar še kar vztraja, da policija obvladuje razmere na meji. Kot da so številni vlomi, kraje, ugrabitve, nasilje in zdaj metanje kamenja ilegalnih migrantov le privid, pravljice, s katerimi strašijo otroke. Gospod Poklukar, povejte to 11-letnici in njenim staršem; povejte to ugrabljenemu 79-letnenemu Mirku Moravcu iz Malega Nerajca v Beli krajini, ki so ga strpali v prtljažnik njegovega vozila in ga kar 6 ur vozili po Sloveniji, dokler ga niso izpustili tik pred mejo z Italijo; povejte to vinogradniku Jožetu Prusu, ki so mu ilegalni migranti z dvorišča stanovanjske hiše v Krmačini ukradli kombinirano vozilo; povejte to številnim, katerim ilegalci ogrožajo življenja in uničujejo zasebno lastnino, hkrati pa jim odrekate pravico, da se sami branijo, češ da je vse v redu, da ni težav.

Ne, ni v redu. Veste, kako se je začelo po Zahodni Evropi? Tako, kot zdaj v Sloveniji. Z majhnimi tatvinami in pretepi, danes pa si tisti, ki so pred nekaj leti prišli, lastijo celotna ozemlja, na katerih uveljavljajo svoja versko pogojena pravila in kamor si policisti ne upajo več. Tam je že Dar es-Salam, ozemlje, ki je pod nadzorom muslimanov in kjer je uveljavljena šarija, druga ozemlja, kjer oblasti še nekako uveljavljajo svojo suverenost, so označena kot Dar es-Harb. In ta ozemlja so zdaj in pred našimi očimi na udaru. Tudi v Sloveniji.

Pojem suverene države
Islam ni religija, je sistem – duhovni, sodni, politični. Ni združljiv prav z nobeno od zahodnih demokracij. V človeški zgodovini se je povsod in vsakokrat, kjer je islam dobil domovinsko pravico, slabo končalo. In to, kar se zdaj dogaja na meji, kar se dogaja tudi ponekod v notranjosti, so simptomi; edino zdravilo je, da moramo pri odstranjevanju metastaz iti do konca. A začeti je treba ravno z varovanjem mej suverene države. Italija je to naredila, Madžarska tudi, slovenski notranji minister (in z njim vlada) pa se kaže kot popolnoma nesposoben, da bi ukrepal. Njegova prednostna naloga očitno ni, da bi skrbel za varnost slovenskih državljanov, ampak da bi zaposloval strankarske kolege in obračunaval s tistimi, ki želijo varno državo in opozarjajo na pomanjkljivosti. Zato minister Poklukar, odstopite! Še je čas. Ne bomo vas sicer ohranili v lepem spominu, boste pa vsaj ohranili del časti. In pohitite, da ne boste zamudili sezone borovnic, brusnic in gob na Pokljuki. Ko boste v tamkajšnjih gozdovih, bo Slovenija bolj varna kot takrat, ko paradirate ob južni meji. Tudi policisti vam bodo hvaležni.

Zato minister Poklukar, odstopite! Še je čas. Ne bomo vas sicer ohranili v lepem spominu, boste pa vsaj ohranili del časti. In pohitite, da ne boste zamudili sezone borovnic, brusnic in gob na Pokljuki.

Jože Biščak