fbpx

Slavimo sveti čas slovenskega rodu

Jože Biščak. (Foto: Demokracija)

Domoljubje je ljubezen do domovine, je spoštovanje domovine, je kulturna dediščina in tradicija naših dedov in babic. Stoletja so predniki hrepeneli, da bi domovina prešla tudi v državo; da bi geografsko zaokrožili slovenstvo in sami upravljali z domovino. Hude preizkušnje so nas čakale na tej poti. Z ljubeznijo do naroda, tradicije, vere in kulture smo preživeli tudi komunizem, najhujšo obliko totalitarizma, in dočakali 25. junij 1991, dan, ki ga danes slavimo kot dan državnosti, ko praznujemo samostojnost in suverenost.

Junaki tistega časa so kljub represijam in aretacijam, kljub izdajam tranzicijske levice, ki je osamosvajanju ves čas metala polena pod noge in mu nasprotovala, zmogli moči, da so sprožili nacionalni naboj in se pripravili na zavarovanje mlade države. Ko je sovražna JLA skušala preprečiti uresničitev slovenskega sna, se je odzvalo na stotine mož in žena in v tem boju so zmagali. Ja, bile so tudi žrtve. Zato častimo tiste, ki so za domovino in državo dali svoja življenja. Njihovemu pogumu dolgujemo lastno državo, v tistih dneh so izpostavili svoja telesa, da so jo obvarovali pred uničenjem.

Dan državnosti je za Slovence najpomembnejši državni praznik, spomin na dan, ko je slovenski narod dobil največjo vrednoto – svojo suvereno državo. Prav je, da ga slavimo in smo na ta dan še posebej ponosni. Prelomne zgodovinske obletnice so prave za to; ne toliko, ker bi želeli zavrteti kolo časa za tri desetletja nazaj, ampak zato, da bi razmišljali podobno kot takrat, ko smo verjeli v svobodo, v samostojno in demokratično Slovenijo, bili pripravljeni marsikaj žrtvovati in popraviti krivice, ki jih je zakrivil komunizem.

Res je, s prvimi demokratičnimi volitvami 1990 smo formalno odpravili enoumje. A te volitve niso bile pravične, saj si je ZKS pod vodstvom Milana Kučana zadržala kar tretjino zakonodajne oblasti (zbor združenega dela). S svojimi sateliti (zvezo borcev, LDS) in peto kolono v Demosu je nato delala vse, da bi osamosvojitev preprečila. Ni jim uspelo, čeprav so Slovence strašili, da smo premajhni, da nas bo JLA pohodila in da bomo jedli travo. Dobri ljudje smo stopili skupaj in dokazali, kako zelo so se motili in da so bili njihovi nameni zlobni.

Do lustracije še ni prišlo
In ko smo si izbojevali neodvisno in suvereno Slovenijo, se je za trenutek zazdelo, da bodo od zdaj naši otroci odraščali v bolj pravičnem, prijaznem, demokratičnem in svobodnem okolju. Žal do očiščenja (lustracije) ni prišlo, hudobci so samo zamenjali maske; svojo totalitarno nrav so ohranili. Slovenski rod je pridno delal, bil potrpežljiv, mladi državi je želel pomagati pri napredku. Vse to so rušili krvni in ideološki nasledniki komunizma. Zato ima aktualni premier Janez Janša prav, ko opozarja, da se je Slovenija sicer osamosvojila, ne pa tudi osvobodila. Dragi Slovenske in Slovenci, dragi bralke in bralci Demokracije. Ta številka je posvečena svetemu času slovenskega naroda in njegovim junakom. Posvečena je koreninam in rodu Slovencev in Slovenk, našim prednikom, ki so previharili stoletja, da je ta generacija dočakala svojo državo z zavezo, da bomo slovensko kulturo in tradicijo ohranili zanamcem. Tu živimo od nekdaj in spet se bomo zoperstavili vsakemu, ki bi to ogrožal. Ali kot je zapisal katoliški duhovnik, pesnik in velik domoljub Simon Gregorčič: “Dovolj nam kamnov je pobral sovrag za svoje hrame; odslej pa z naših svetih tal ne enega ne vzame.”

Prav tako vas vabim, da preberete tudi posebno številko revije Demokracija (Demokracija magazin), ki jo lahko kupite na več kot tisoč prodajnih mestih v Sloveniji ali jo naročite v uredništvu. V njej boste na 164 straneh našli vse, kar morate vedeti o osamosvojitvi (vključno s podrobnim opisom desetdnevnega oboroženega spopada med Slovenci in okupatorsko JLA). Vse najboljše in živela Slovenija! Bog jo blagoslovi. Bog blagoslovi Slovenke in Slovence.

Jože Biščak