Ko že misliš, da Slovenija na svetovnem zemljevidu globlje ne more več pasti, te presenetijo in pustijo odprtih ust prizori iz afriške divjine. Naše novokomponirane politične prvakinje plešejo po afriških prostranstvih in posvajajo uboge opice, ki odprtih ust čakajo, ali na slovenske potne liste? Mimogrede, gospe obiščejo še parlamente teh afriških držav in pohvalijo njihovo “demokracijo”, ki naj bi bila za zgled slovenski. Zamolčijo ali pa v svoji sveti preproščini preprosto prezrejo dejstvo, da so se tako kot v Sloveniji tudi v Ruandi dogajali nezaslišano kruti poboji nedolžnih ljudi. So gospe morda pomislile, da tudi zato manjka moških? Morda pa bi katera od političnih turistk obiskala vsaj eno od slovenskih vasi, kjer so po drugi svetovni vojni brez sojenja pobili večino moških in so bile zato ženske primorane prevzeti tudi moška dela in opravila?
Zdaj boste seveda porekli, da je hvalevredno, da ženske prevzemajo svoj del bremena tudi v političnem svetu. Ja, nedvomno. A kljub vsemu bi se bilo ob tem treba spomniti dr. Jožeta Pučnika, ki je pronicljivo, z avtoriteto znanstvenika, politika, državnika, zapisal, da “demokracija potrebuje politično kulturo”. Če torej poenostavimo, v demokratični politični ureditvi potrebujemo avtonomne osebnosti, opolnomočene z znanji in orodji, ki zagotavljajo čim večjo sposobnost odločanja v skupno dobro. Za to v politiki v principu tudi gre. Lanske volitve na Slovenskem pa so v politično areno med drugim naplavile številne ljudi, ki jim je politična obrt »španska vas«. Žal so se na visokih državnih in političnih položajih znašle ženske, ki so na prvi pogled morda prijetne in sočutne, a njihovo delovanje je vse kaj drugega, kot bi pričakovali. Vsakodnevno izkazujejo šokantno pomanjkanje ne le politične kilometrine, vodstvenih in pogajalskih sposobnosti, takta, omike in olike, pač pa tudi osnovne človeške empatije in razumevanja. To naj bi bila dodana vrednost žensk v politiki.
“Ne mi afen guncat,” je ob banani v poslanskih klopeh vzkliknil prvi predsednik slovenskega parlamenta v samostojni Sloveniji. Le kaj bi porekel na obnašanje svoje naslednice, ki si skupaj s poslanko (in seveda spremstvom) na stroške davkoplačevalcev privošči politični turizem v eksotični Afriki, mimogrede posvoji “afno” in prekipevajoča od navdušenja paradira pred kamerami? Še pokojna britanska kraljica je ob dolžnostnih obiskih nekdanjih angleških kolonij premogla več skromnosti, predvsem pa takta in zdrave pameti.
Ženske v politiki so dobrodošlo in potrebno dejstvo. A prosim vas, ne sramotite svojega/mojega spola, predvsem pa ne naše države s tovrstnim poceni populizmom, kot sta si ga privoščili Klakočar Zupančičeva in Šetinčeva. Na isto poličko se uvršča tudi afriška turneja zunanje ministrice Fajonove, ki je v belih supergicah, trenirkah in mini krilcih delala reklamo za portoroško plažo. Ne nam prodajati bučk, da se na tak način pridobivajo glasovi za Slovenijo kot nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Pa tudi če bi po naključju res glasovali za nas, tega ne bodo obešali na veliki zvon. Svetovna geostrateška razmerja so preresna, da bi padali na “diplomacijo belih superg”. Časi visokih predstavnic EU za zunanjo politiko v osebah nerodne Ashtonove s cekarjem in “no name” Mogherinijeve so končani. Nekdo bi moral to obzirno, a odločno prišepniti našim starletam na političnem odru.
Naj še enkrat poudarim, da Slovenija premore veliko izobraženih, modrih in izkušenih ljudi. A žal se jih vse manj odloča za delovanje v politiki, kar je smrtonosno za razvoj in krepitev demokracije. Še zlasti ženske se nerade podajajo v politično areno, kjer so razmere dostikrat podobne tistim na soški fronti. Žal se podobno kot v vojaških spopadih na komandnih pozicijah mnogokrat znajdejo tisti, ki si tega ne zaslužijo. In naj sklenem z mislijo, da morda urške in mojce in tanje niti niso najhujša nočna mora. Vrhunec vsega hudega bi bila ta čas “najpopularnejša slovenska političarka” – če seveda skrajno naivno še vedno verjamemo t. i. meritvam javnega mnenja – na čelu slovenske vlade. A nič ni nemogoče, saj jo strici iz ozadja že dolgo tlačijo v vsemogoče “ženske” revije kot wanabe influencerko z desnega političnega pola. V tem primeru mi prihaja na misel znamenita panjska končnica, na kateri je upodobljen hudič, ki ženski brusi jezik. Naši stari so že vedeli …
Dr. Andreja Valič Zver