Ustava Republike Slovenije pravi, da je Slovenija “demokratična in socialna” država. O tej trditvi razmišljam, vse odkar je bila ustava leta 1992 objavljena v angleškem jeziku. Takrat se mi je zdela razmeroma neškodljiva, vendar mi niso bile všeč morebitne posledice.
Pred kratkim sem, potem ko sem prebral knjigo o grožnjah naši svobodi, ugotovil, da totalitarna levica z manipulacijo jezika vpliva na razmišljanje običajnih spodobnih ljudi, še zlasti na področju izobraževanja. Pisatelj je pojasnil, da je bila uporaba besedne zveze “socialna pravičnost” učinkovito spremenjena tako, da pomeni “socialistična pravičnost”, kar je na videz lepo idejo povezalo z doktrino, za katero se je skozi leta pokazalo, da je izredno negativna. To sem omenil že v svoji prejšnji kolumni.
Nisem si mislil, da ima uporaba besedne zveze “socialna država” v slovenski ustavi podoben učinek. Zato sem se spraševal, kako je prišla vanjo in kdo je to predlagal. Je bilo to vstavljeno zato, da bi bralci pomislili na socialistično pravičnost, sem razmišljal. Če kaj, je to oksimoron, sploh ko pomislite na teror in zločine proti človeštvu, ki so bili storjeni v imenu socializma v obdobju komunizma. Srhljivo je pomisliti, da je število umorov v Sovjetski zvezi, na Kitajskem, v Jugoslaviji, na Kubi in v drugih državah glede na število prebivalstva z lahkoto presegel režim Pol Pota v Kambodži, kjer so pobili od 15 do 20 odstotkov prebivalstva. Ko slišimo licemerske levičarje, kako se pritožujejo nad zahodnimi državami, jih je na ta dejstva pač treba opozoriti.
Pravičnost komunistične stranke
Ker sem se spraševal o tej besedni zvezi v slovenski ustavi, sem na hitro preveril, ali tudi druge države uporabljajo to ali kakšno podobno frazo. Najbolj podobna je Makedonija, ki v 1. členu svoje ustave govori o “socialni državi”. Hrvaška omenja besedni zvezi “država blaginje” in “socialna pravičnost”, Srbija omenja “socialno pravičnost”, Italija pa “socialno dostojanstvo”. Rusija, ZDA, Češka in Francija te besedne zveze ne omenjajo, nekdanja Jugoslavija pa je ni imela niti v svoji socialistični / komunistični ustavi.
Drugi deli ustave se nanašajo na socialno varnost in zdravstveno varstvo, ker pa sta obe področji urejeni z zakonom, bi tako socialna varnost kot zdravstveno varstvo lahko bila minimalna. Kaj to pomeni, če ne socialistične pravičnosti? Vsaka brezplačna akademska študija pravičnosti v socialističnih sistemih vam bo pokazala, da to pomeni pravičnost komunistične stranke, ki pa ni svobodna in neodvisna.
Socialno pravičnost odstraniti iz ustave
Kakšen je torej moj sklep? Menim, da je besedna zveza “socialna pravičnost” ostanek iz socialističnih časov in bi jo bilo treba odstraniti iz ustave. Posebne ugodnosti in pravice na koncu vedno določijo demokratično izvoljeni predstavniki. Obstajajo tudi druge nenavadnosti, se mi zdi, kot je pravica do brezplačnega izobraževanja. Kaj to pomeni? V kakšnem obsegu, na kateri ravni, za katero starostno skupino itd.? Zdi se mi tudi, da je bilo zaradi toliko nejasnih členov veliko demokratične moči predane ustavnemu sodišču, da odloča o zadevah. In ker je slovenska politika nenehno razdeljena, bo za spremembo ustave težko doseči dvetretjinsko večino.
Kje je individualna odgovornost? In ali tako napisana ustava pomeni, da bodo ljudje vedno spraševali, “kaj dela vlada”, ne bodo pa razmišljali, kaj lahko storijo sami, da bi si pomagali?
Jasno je, da bi bilo treba ustavo znova temeljito preučiti, ne nazadnje zato, ker so bile številne zadeve, o katerih bi bilo treba odločati demokratično, predane EU in njenim neizvoljenim komisarjem ter sodnikom, ki sprejemajo odločitve, ki bi jih moral sprejemati parlament. Sprašujem se tudi, ali je bila v zadnjem času narejena kakšna resna neodvisna raziskava, ki bi primerjala slovensko ustavo z ustavami drugih držav.
Keith Miles