fbpx

Tri dame in napačna smer koalicije – 2. del

Foto: Montaža Demokracija/STA

Ker je državljan na javnem kraju jedel burek, je bil kaznovan – tretja laž

V javnosti odmeva tudi primer moškega, menda dostavljalca hitre hrane, ki naj bi na stopnicah cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani jedel burek in naj bi bil zato kaznovan. In kakšna je resnica?

Dogajanje sodi v sredino novembra 2020, po mojem spominu se je to zgodilo 14. 11. 2020. Nošenje zaščitnih mask na prostem je bilo takrat obvezno. Policisti lahko kršitelje opozarjajo ali kaznujejo. V primeru, da kršitelj ne upošteva opozorila policistov, jih lahko denarno kaznujejo.  In točno tako sta policista tudi postopala. Omenjeni državljan je sedel na stopnicah cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani. Sploh ničesar seveda ni jedel takrat, ko sta ga policista opazila (lahko je jedel prej). Policista sta ga opozorila, da je nošenje zaščitnih mask obvezno in ga pozvala, da naj si masko nadene. Niti ni jasno, ali jo je pri sebi imel ali ne, pomembno je to, da je opozorilo policistov zavrnil in si maske ni hotel nadeti. To je bil torej razlog za denarno kazen in ne to, da naj bi jedel burek.

Foto: Twitter

Tudi temu kršitelju koalicija pošilja jasno sporočilo. Najprej se mu bodo opravičili, če je kazen plačal, mu jo bodo vrnili, če je ni, pa mu je ne bo treba plačati. Kaj si o tem mislita policista, ki sta ravnala povsem zakonito, se ne sprašuje nihče. Kršitelj seveda ni bil kaznovan zato, ker je jedel burek, ampak zato, ker si ni hotel nadeti zaščitne maske.

V nadaljevanju je potrebno odgovoriti še na nekatera nepojasnjena vprašanja, v prvi vrsti o policijskih postopkih. V javnosti namreč krožijo informacije, ki jih širi zlasti nekdanja opozicija, danes koalicija, seveda s podporo njim naklonjenih medijev. Tudi zato je potrebno predstaviti nekatere statistične podatke, ki govorijo resnico o policijskih postopkih.

“Brutalni policijski postopki zoper mirne državljane” – četrta laž
Seveda imam številne stike s policisti, sploh pa me zanimajo stiki s tistimi policisti, ki neposredno na terenu izvajajo najtežje policijske naloge. Stiki s policijskimi šefi me sploh ne zanimajo, pravo resnico najpogosteje izvem med policisti, ki delajo na terenu. Eden med njimi mi je pred dnevi, ko je bila že znana smer delovanja koalicije na področju dela policije (opravičilo kršiteljem za zakonite policijske postopke in revizija policijskih postopkov med nasilnimi demonstracijami) sporočil tole: “Pa to je bolano … še malo pa nas bodo sodno preganjali zaradi zakonito uporabljenih prisilnih sredstev … mama mia”. Naj poudarim, da gre za policista, ki je sodeloval pri delu policije ob največjih brutalnostih razbijačev ne le ob zadnjih nasilnih protestih, ampak tudi tistih leta 2012.

Napad skrajnega levičarja na policista na petkovem neprijavljenem protestu proti vladi, 9. 10. 2020

V tem delu mojega pisanja se ne morem opirati na posamezna sporočila policistov, ampak se bom oprl zlasti na podatke, ki so jih na odprtih delih sej Vlade RS podajali predstavniki policije.

Poškodovani policisti in nasilneži
Če govorimo o “brutalnih policijskih postopkih”, potem moramo to utemeljiti tudi s številom poškodovanih nasilnežev in številom poškodovanih policistov. “Brutalni policijski postopki” načeloma predpostavljajo, da je posledica policijskih postopkov veliko število poškodovanih nasilnežev, če je seveda šlo za “brutalne policijske postopke”.

Toda naša nekdanja opozicija, sedaj koalicija na veliko govori in zavaja še nekoliko huje. Govori namreč o “brutalnih policijskih postopkih” zoper mirne državljane, kar je absurd nad absurdi.  In kaj povedo številke? Leta 2020 je bilo poškodovanih 16 policistov in novinar (s strani drugega udeleženca protesta in ne s strani policije), med protestniki poškodovanih ni bilo. Leta 2021 so bili poškodovani štirje protestniki in 27 policistov, leta 2022 poškodovanih ni bilo. Še bolj jasno sliko nam pokažejo podatki za proteste leta 2012. Takrat je bilo na 23 nasilnih protestih poškodovanih 31 nasilnežev in 115 policistov, v katere so nasilneži metali vse od granitnih kock, steklenic, kamenja in drugih predmetov. Število poškodovanih protestnikov torej ne govori v prid  trditvi, da je bila policija “brutalna in nasilna”, prej obratno.

Intenzivnost neprijavljenih – tudi nasilnih protestov
Javni shodi, tudi protestni, morajo biti pri nas prijavljeni policiji. Ne spomnim se javnega shoda, ki bi ga organiziral desni politični pol in ne bi bil prijavljen. Tudi sam sem velikokrat sodeloval na takih shodih, ki so bili vsi po vrsti prijavljeni, sploh pa nikoli niso bili nasilni.

Zato pa je situacija na levem političnem polu, pa naj si gre za politične stranke ali njihove somišljenike, drugačna, tam praviloma organizirajo neprijavljene javne shode, proteste ali zborovanja. Številke pa so neizprosne. Leta 2012 je bilo 23 protestov, leta 2020 jih je bilo že 407, leta 2021 pa 426 in leta 2022 (do konca marca) 54. Tovrstnih protestov med leti 2013 in 2020 sploh ni bilo. Če te številke primerjamo s tem, katera vlada je bila na oblasti, ugotovimo to, kar sem že zapisal. Proteste, tudi nasilne, organizirajo pripadniki ali podporniki levih političnih strank in v taki obliki, nikoli pripadniki ali podporniki desnih političnih strank.

Policija mora varovati vsak shod, lahko pa ga tudi razpusti
Policija ima veliko več težav z neprijavljenimi shodi kot s tistimi, ki so prijavljeni. Na prijavljenih shodih je organizator znan, ima ime in priimek, znana je njegova odgovorna oseba, organizator mora poskrbeti za reditelje in podobno. Policija v tem primeru z organizatorjem le sodeluje in mu pomaga, če je to potrebno. Tudi zato na takih shodih vidimo le tu in tam kakega policista.

Foto: Top News

Povsem drugače je, če je shod neprijavljen in ni znano ničesar, sploh pa ne, ali lahko pride do nasilja. Policija mora zato angažirati veliko večje število policistov, ki morajo opraviti vse tisto, kar bi moral opraviti organizator, če oceni, da lahko pride do nasilja, pa mora sploh okrepiti varnost, zlasti pa mora zavarovati varovane objekte kot je sedež Vlade RS ali državnega zbora. Kot že rečeno, pa policija lahko ob zakonskih pogojih shod tudi razpusti, udeležence pa tudi razžene. In kolikokrat je policija ravnala tako “brutalno”, kot bi rekli nekateri? Leta 2020 je ob 407 shodih razpustila le enega, leta 2021 pa od 426 shodov le 8 shodov. En shod je bil razpuščen, ker je UE Ljubljana shod prepovedala, ostali pa so bili razpuščeni, ker policija s svojimi ukrepi ni mogla več zagotavljati varnosti. Lahko govorimo o “brutalni in nasilni policiji”? Nikakor ne.

Se nadaljuje.

dr. Vinko Gorenak