Še nekaj dejstev. Policija lahko stroške varovanja neprijavljenega shoda izterja od organizatorja shoda.
V prejšnjem poglavju sem pisal o tem, kakšna je razlika med prijavljenimi in neprijavljenimi shodi. Pojasnil sem tudi razlike v angažiranju števila policistov, zato je jasno, da so stroški varovanja neprijavljenega shoda veliko višji od tistih, ki so prijavljeni. Policija v nobenem primeru ne more od organizatorja, pa naj gre za prijavljen ali neprijavljen shod, izterjati vseh stroškov. Lahko pa izterja razliko med stroški varovanega shoda, ki je bil prijavljen, in tistimi stroški, ki jih je imela z varovanjem neprijavljenega shoda, saj je njena angažiranost na neprijavljenem shodu veliko večja. Policija običajno zaračuna prevožene kilometre z vozili, ure policistov, stroške postavljanja ograj in podobno. In kakšne so številke?
Za leto 2020 je tako policija za varovanje 407 neprijavljenih shodov zaračunala 539.966,90 evrov, za leto 2021 za varovanje 426 neprijavljenih shodov 1.163.819,00 evrov, za leto 2022 pa je za varovanje 54 neprijavljenih shodov zaračunala 141.539,39 evrov. Skupaj torej 1. 845.325,29 evrov.
Vse denarne zahteve policije do organizatorjev shodov, ki niso bili prijavljeni, bo koalicija preklicala. Kaj s tem sporoča protestnikom in organizatorjem shodov, ki teh niso prijavili? Nič drugega kot to, da lahko imajo neprijavljene shode, da lahko kršijo zakon, saj jih bodo oni oprostili, ko bodo na oblasti. Povsem nedopustno sporočilo, ki je v nasprotju z načeli pravne države, ki jo tako opevajo. Pravna država namreč pomeni to, da smo pred zakonom vsi enaki in za nezakonita dejanja tudi odgovarjamo.
Hkrati je to tudi sporočilo recimo upokojencem, saj ta znesek predstavlja 2636 najnižjih pokojnin za polno delovno dobo. To je lahko tudi sporočilo koristnikom varovanih stanovanj, saj bi za ta znesek lahko, vsaj v Šmarju pri Jelšah, kupili 23 varovanih stanovanj po 40 kvadratnih metrov. Ne, koalicija bo vse to podarila tistim, ki so kršili zakon in so jim pomagali na oblast. Nedopustno, nepošteno in nemoralno.
Število policijskih postopkov, število glob in opozoril
Domnevno »brutalnost« policije, ki jo tako poudarjajo v nekdanji opoziciji, sedanji koaliciji, lahko presojamo tudi skozi število postopkov v povezavi z izrečenimi globami ali opozorili. Skupno število policijskih postopkov nam torej ne pove veliko, več vreden je v tem pogledu podatek o tem, koliko opozoril in glob so policisti izrekli. Poglejmo številke, vezane na zakon o nalezljivih boleznih.
Leta 2020 so policisti vodili 30.499 postopkov, od tega so izrekli 10.418 opozoril in 8.498 glob, drugim organom (inšpekcije) pa so prepustili 11.583 postopkov. Leta 2021 so vodili 28.410 postopkov, od katerih so izrekli 7.431 glob in 20.754 opozoril, drugim organom pa so prepustili 225 postopkov. Skupno so torej vodili 58.909 postopkov, od tega so izrekli 31.172 opozoril in 15.929 glob, drugim organom pa prepustili 11.808 postopkov.
A tudi ti podatki ne opravičujejo ocene glede “brutalnosti” policije. V obravnavanem obdobju so izrekli namreč veliko več opozoril kot glob. To pomeni, da so najprej delovali preventivno, šele nato v veliko manjšem številu represivno.
Število kršiteljev, policijskih postopkov in število prekrškov
Podrobna analiza podatkov o policijskih postopkih, številu kršiteljev in številu prekrškov pa nam na drugi strani razgalja vso vztrajnost in nasilnost kršiteljev. To kažejo številke, vezane na zakon o nalezljivih boleznih.
Policija je v letih 2020 in 2021 obravnavala 18.743 oseb, vodila je 25.638 postopkov (ena oseba je lahko v več postopkih), skupno število kršitev pa je bilo 27.737 (opozorila niso šteta). To so skupni podatki. Bolj zanimivi so podrobni podatki. Kar 15.893 oseb je bilo v enem postopku, storili pa so 16.817 kršitev. Zato pa imamo na drugi strani po eno osebo, ki je bila v 26 do 31 postopkih, storile pa so od 31 do 47 kršitev. Povedano enostavneje, policisti so obravnavali malo število oseb, ki so storile večino prekrškov.
Če stvar pogledamo z drugega zornega kota, lahko zapišemo, da je zakon kršilo malo ljudi, ti pa so bili vztrajni, zato so naredili večino prekrškov. Koalicija jim bo plačane globe vrnila, tisti, ki jih niso plačali, pa jim tega ne bo treba. Krivično in nepošteno, toda nagrada za tiste, ki so jim pomagali na oblast.
Uporaba plinskih sredstev
Nekdanja opozicija, sedanja koalicija rada poudarja domnevno »policijsko nasilje«, vezano na uporabo plinskih sredstev. Ta naj bi bila sploh dokaz domnevne »policijske brutalnosti« in nasilja. Navajajo še bolj kronski dokaz, govorijo namreč o tem, da je policija plinska sredstva uporabila le leta 2012, ko sem vodil notranje ministrstvo, in seveda v času tretje Janševe vlade. V osnovi to ne drži, saj plinski razpršilec policisti uporabljajo vsakodnevno. Res je, da so bila proti množici uporabljena leta 2012 in med tretjo Janševo vlado. Pa ne zato, ker bi bila ta ista policija »nasilna in brutalna« le v času desnih vlad, ampak zato, ker v času levih vlad ni nasilnih demonstracij. To je torej resnica. Povejmo jo še drugače. Nasilno protestirajo le levičarji in njihovi podporniki, desničarji in njihovi podporniki pa ne.
Plinska sredstva, po črki zakona, policisti lahko uporabijo proti množici le in samo takrat, kadar je javni red in mir masovno kršen in ga ni mogoče vzpostaviti z drugimi sredstvi. Vsa plinska sredstva morajo imeti certifikat proizvajalca, da je njihova uporaba varna. Leta 2021 sem se tudi sam znašel ob robu prostora, kjer so policisti uporabili plin. Neprijetno, veliko solza in kašlja, ki mineta v nekaj minutah, a brez posledic.
Kadar policisti uporabijo plinska sredstva (izključno na ukaz tistega, ki je vodja), morajo to storiti na točno določen način. Njihov cilj je seveda odstraniti nasilno množico z določenega območja, zato nad njo izstrelijo plinske naboje. Pri tem pa morajo množico tudi usmerjati in jih dati enega ali več izhodov, to pa je seveda na območje, kjer se množica lahko mirno razide, in nikakor na območje denimo varovanih objektov. Policisti lahko plinske naboje izstrelijo tudi na prazno območje, kadar ocenijo, da je to smer, kamor naj se množica ne umika (recimo varovani objekti). Napačno je torej sklepanje, da del posnetka, ko policisti izstrelijo naboje na prazno območje, že pomeni prekoračitev pooblastil (nastop kandidatke za notranjo ministrico v DZ).
Na vprašanje, ali so policisti v vseh primerih plinska sredstva uporabili zakonito ali ne, ne more odgovoriti laična javnost, temveč le policijski strokovnjaki v sodelovanju s policijskim vodjem, ki je odredil uporabo plinskih sredstev. Tako preiskavo pa je notranja ministrica napovedala. Vsako vpitje o nezakoniti uporabi plinskih sredstev pred tem je povsem neodgovorno.
Se nadaljuje.