Ob proslavljanju 30-letnice naše domovine je bilo razpoloženje slovesno. Večina je ponosno praznovala rojstvo naše samostojne in neodvisne domovine. Izobesili smo zastave, ljudje so se udeležili državne proslave, skoraj polovica vseh državljanov pa je proslavo spremljala prek televizijskih zaslonov. Tudi tuja udeležba je bila legendarna. K nam so prišli predstavniki vseh naših sosedskih narodov. Premierji Hrvaške, Avstrije in Madžarske ter zunanji minister Italije. Prestolnice po svetu so se obarvale v barve slovenske zastave. Bil je slovesen dan, a ne za vse.
Na Prešernovem trgu se je zbrala majhna skupina privilegiranih nezadovoljnežev, ki so spet grozili z nasiljem. Kolovodja Jenull, ki menda ni organizator, je spodbujal sovraštvo in nestrpnost do vseh, ki se z njim ter njegovimi jurišniki in črnosrajčniki ne strinjajo. Anti-proslava, kot so jo poimenovali, se je spet sprevrgla v parado sovraštva do drugače mislečih, kar se je najbolje pokazalo, ko je Jenull majhni skupini rumenih jopičev zagrozil z nasiljem. Policija je odstranila mirne jopiče, ni pa odstranila Jenulla, ki je grozil z nasiljem.
Tako smo lahko videli, da so bili na Prešernovem trgu zbrani tisti, ki sodijo v sedmi krog pekla. Dante je namreč v svoji Božanski komediji sedmi krog pekla odredil nasilnežem. In nasilneži so na tej paradi sovraštva bili. Spomnimo se s krvjo oblitih stolov funkcionarjev na ministrstvu za kulturo, spomnimo se kljukastih križev, spomnimo se nasilne drhali na Kotnikovi ulici, spomnimo se na fizično obračunavanje s policijo na novembrskih protestih, spomnimo se petkove grožnje, da bodo mirne protestnike odstranili Jenullovi jurišniki, če jih ne bo policija. Nasilje, ki je poglavitna podstat vseh, ki svoj pedigre uvrščajo v čas krvave komunistične revolucije, spet postaja domovinska pravica. Tisti, ki ga izvajajo, sodijo v sedmi krog pekla.
Navzoči so bili tudi prevaranti
Tam je bil navzoč tudi cvetober tistih, ki sodijo v osmi krog pekla. Prevaranti. Politiki levice, ki so desetletja ljudem obljubljali boljše življenje, za seboj pa pustili izropano zdravstvo, socialno skrbstvo in banke. To so tisti, ki so bili na oblasti največ časa, pa niso v tem času za ljudi naredili ničesar. To so tisti, ki ljudi prepričujejo, naj ne upoštevajo ukrepov vlade, nato pa vlado obsojajo za smrti. To so tisti, ki se borijo za upokojence, nato pa glasujejo, da se pokojnine znižajo. To so tisti, ki obljubljajo, da bodo skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, pa se te le podaljšujejo, medtem ko denar izginja neznano kam. To so Tanja Fajon in njeni Socialni demokrati, to sta Marjan Šarec in njegova LMŠ, to je Luka Mesec s svojo Levico. To je osmi krog pekla, kamor sodijo prevaranti.
Na alternativni proslavi, ki to ni bila, pa so bili žal tudi tisti, ki sodijo, po Danteju v deveti, najgloblji krog pekla. Izdajalci. Ljudje, ki so brez sramu, potem ko so na Prešernovem trgu izlili svoje sovraštvo, odšli proti Trgu republike, kjer je potekala državna proslava. Tam so motili proslavo, kar bi človek še nekako razumel, saj so pač brez sramu. A pri dveh stvareh so njihova dejanja neopravičljiva. Trobili, vpili in žvižgali so namreč med slovensko himno in med minuto molka za padle v vojni za Slovenijo. Himna je simbol nas vseh. Ne le levih ne le desnih, pač pa vseh. A očitno ni himna teh, ki so med tem svetim trenutkom vpili, žvižgali in trobili. Ko se spominjamo tistih, ki so padli za našo domovino, pa je ravnanje protestnikov zavržno in ogabno. Več, je izdajalsko. Po besedah nekaterih na proslavi so kriki in žvižgi lepo ponazarjali stanje pred 30 leti. Takrat so po ulicah ropotali tanki in po nebu hrumela letala agresorske JLA. Tokrat so izdajalci žvižgali med minuto molka za padle. Deveti krog pekla se je prav tako manifestiral na strani tistih, ki so bolni od izgube oblasti.
Po tridesetih letih imamo to srečo, da je večina ljudi spregledala. Da ni več edina zveličavna resnica tista, ki jo prodajajo levičarski mediji. Da se tudi politično bolj levim posameznikom gabi ravnanje protestnikov. Da si je proslavo po TV ogledala skoraj polovica državljanov, kar pomeni, da se je proslava dotaknila mnogih, levih, desnih, apolitičnih. Zakaj? Ker ni bila kot v preteklih letih manifestacija sovraštva do Slovenije, pač pa je bila manifestacija ljubezni do domovine. In ljubezen vedno premaga sovraštvo ne glede na to, kako močno ga je revolucija zasidrala v našo narodno zavest. Živela, Slovenija!
Aleksander Rant