Vznik patološkega altruizma

Datum:

S koncem II. svetovne vojne se je zarisala zadnja velika ločnica med tradicionalisti in progresivci. Zmagala je utopična slika enega združenega sveta. Začela se je gradnja novega babilonskega stolpa.

Pravijo, da je pot do pekla tlakovana z dobrimi nameni. A če je rek še tako star, so idejo, ki jo opisuje, akademiki prvič zajeli leta 2012 v knjigi Pathological Altruism. Barbara Oakley je takrat fenomen definirala kot “altruizem, pri katerem poskusi za izboljšanje dobrobiti drugih privedejo do nepredvidene škode”. Gre za skupino ljudi, ki jih bolj skrbi za pravice skupine, ki jih sovraži in jih želi uničiti, kot pa za pravice lastne skupine.

Za šolski primer patološkega altruizma lahko vzamemo skupino feministk, ki so komaj dan potem, ko so migranti v Kölnu za novo leto 2016 spolno nadlegovali več kot petsto Nemk, med migranti delile rože. Še huje so ravnale nemške oblasti, ki so v strahu pred množičnim izbruhom ksenofobije želele celoten incident prikriti. Pomembnejše od varnosti Nemk jim je bilo dobro počutje “sirskih beguncev”.

Nemška norost še vedno vztraja. Na nedavnem srečanju ruskega predsednika Vladimirja Putina in nemške kanclerke Angele Merkel je Putin opozoril, da je čas, da se sirski begunci vrnejo domov. V Jordaniji je trenutno okoli milijon sirskih beguncev, ravno toliko še v Libanonu. Poleg tega Turčija zadržuje še tri milijone migrantov, ki so se podali proti Evropi. Vojne je konec. Kdo drug pa bo postavil na noge njihovo domovino, če ne oni sami? Nemška politika se ne strinja. Po njihovem mnenju trenutne razmere niso primerne. Po njihovem mnenju so trenutno primerne razmere za pošiljanje migrantov nazaj v Grčijo. To kaže na samo srčiko krize, s katero smo soočeni.

Vladimir Putin in Angela Merkel (Foto: epa)

Migrantska kriza je samo posledica, ki se je lahko manifestirala zaradi veliko globljega problema. Problema, ki se je začel s porazom Nemčije v II. svetovni vojni in dokončno oblikoval v združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije. To je problem Nikoli več. Problem Nikoli več ni omejen samo na Nemčijo, temveč zajema celotno zahodno civilizacijo. Lahko bi rekli, da se je zahodna civilizacija ob ceni, uničenju in grozotah II. svetovne vojne, tako zgrozila, da se je razvila miselnost, da je treba na vsak način preprečiti ponovitev česa takega.

Začele so se sistematične čistke, ki se v ničemer niso razlikovale od Maovih na Kitajskem, katerih naloga je bila enkrat za vselej opraviti s starimi idejami, staro kulturo, starimi običaji in starimi navadami. S koncem II. svetovne vojne se je zarisala zadnja velika ločnica med tradicionalisti in progresivci. Zmagala je utopična slika enega združenega sveta. Začela se je gradnja novega babilonskega stolpa. Tradicija je bila pozabljena, stare ideje izdane, običaji izmaličeni in stare navade zamenjane z modernejšimi, bolj primernimi za krasni novi svet.

Kar je utopija za enega, je distopija za drugega. In kar je pekel za smrtnike, je raj za demone. Progresivna struja se ni lotila sistematičnega uničevanja vsega svetega in dobrega samo zato, da bi v očeh tradicionalistov služila za dežurnega zlobneža, ki si med zlobnim krohotom pomenljivo viha brke. Sami verjamejo v spremembe, ki jih propagirajo, širijo in zagovarjajo. To ne pomeni, da imajo prav, še zdaleč ne. A najhujša napaka, ki jo lahko storimo, je podcenjevanje naših nasprotnikov.

To napako so zagrešili na drugem vatikanskem koncilu. Dokument, ki je sprva izgledal kot napoved vojne komunizmu, se je zaradi t. i. skupine renskih duhovnikov spremenil v brezzobi hvalospev zablodam modernizma. Kar je papež Pij X. imenoval za sintezo vseh herezij, je postalo del katoliškega nauka. V temeljih, na katerih je bila zgrajena celotna zahodna civilizacija, se je pojavila prva razpoka, ki se je s pomočjo vztrajnih ideologov znotraj Katoliške cerkve samo še razraščala, število verujočih pa samo še upadalo.

Papež Frančišek (Foto: epa)

Tako te dni določeni cerkveni predstavniki širijo herezije, ne da bi bili za to ustrezno kaznovani. Tako si drzne upokojeni škof reči, da bodo cerkve v Evropi enostavno preuredili v mošeje. In tako si drznejo v Vatikanu trditi, da so na strani žrtev pedofilskih duhovnikov. Če bi to bilo res, bi nemudoma privedli vse zločince v Vatikan in jih usmrtili na Trgu Svetega Petra. Vse drugo, vključno s spremembami v katekizmu glede smrtne kazni, je samo še en primer patološkega altruizma. Patološki altruizem ni združljiv s krščanstvom, ni združljiv z zahodno civilizacijo in ni združljiv z zdravim razumom.

Ivan Šokić

Sorodno

Zadnji prispevki

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...