Zakaj je dobro, da je Trump odstranil mednarodnega terorista in zločinca

Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA)

To kolumno sem se odločil napisati, ker želim poudariti, da je ena osnovnih dolžnosti vsake demokratične vlade, da svojim državljanom zagotovi varnost, osebno varnost, varnost njihovega premoženja in temu bi lahko dodal še kaj. Res pa je tudi, da nekatere tudi demokratično izvoljene vlade to svojo dolžnost, ta svoj servis državljanom ne jemljejo resno in ne ukrepajo v interesu svojih državljanov. Za primer takega ravnanja ni potrebno iti posebno daleč, ostanemo lahko kar doma. Tako na primer sedanja slovenska vlada ne zna ali noče zagotoviti varnosti slovenskih državljanov in njihovega imetja in preprečiti prehod ilegalnih migrantov preko slovensko – hrvaške meje. Kaj bi šele bilo, če bi se tudi Slovenija soočala z še resnejšimi varnostnimi izzivi tako kot se večina Evropskih držav in Združene države Amerike. Te so že milo rečeno desetletja izpostavljene islamskemu terorizmu. Naša sedanja vlada bi se, če bi bila tudi varnost Slovencev tako grobo ogrožen in če smem soditi po njenem odzivu na ilegalne migracije, najverjetneje na take izzive odzvala kot noj, zarila bi glavo v pesek in rekla nič ne vidim, da je kaj narobe, nihče nas ne ogroža. S tem pa ne mislim reči, da se je samo Slovenija neustrezno odzvala na izzive migracij in islamskega terorizma. To si upam trditi za praktično vse demokratične države. Niso, vsaj dovolj uspešno ne, zaščitile varnosti svojih državljanov.

Ni potrebno posebej poudarjati, da ima islam še posebej šiitski islam večstoletno teroristično tradicijo. Spomnimo se samo Asasinov, ki so bili Nazarij izmajliti, ti so živeli v goratem področju med današnjo Sirijo in Iranom. Iz njihovega imena je izpeljana angleška beseda ‘assassin’, ki pomeni morilca, predvsem morilca neke znane ali vplivne osebnosti, torej terorista.

Mislim, da bi se tega dvojnega pomena besede Asasin – assessin morali zavedati vsi, ki se v Evropi in ZDA tako ali drugače ukvarjajo z migracijami in islamskim terorizmom. Vsekakor pa so Asasini in drugi islamski teroristi nekoč delovali predvsem lokalno.

Z leti število islamističnih napadov narašča, ti postajajo vse bolj brutalni
Vsaj kolikor jaz vem, je islamski terorizem prerasel v globalni problem  po Izraelsko – Arabski vojni l. 1967. Začelo se je z ugrabitvami letal in začasno doseglo svoj višek z masakrom palestinske teroristične skupine Črni september na olimpijskih igrah v Münchnu l. 1972. Po tem dogodku islamski terorizem ni nikoli popolnoma prenehal. Obdobja manj odmevnih terorističnih dejanj so vse do današnjih dni prekinjali izrecno odmevni dogodki. Preveč je teh dogodkov, da bi jih podrobno opisoval. Vsekakor pa bi želel omeniti dva. Veliko pozornosti in ogorčenja predvsem v Ameriki pa tudi v Evropi je sprožil teroristični napad na nebotičnika World Trade Centra v New Yorku 11. Septembra 2001. V Evropi je zbudil veliko pozornosti islamistični napad na uredništvo francoskega satiričnega časopisa Charlie Hebdo 7. januarja 2015. Mislim, da napad na uredništvo časopisa, torej na svobodo tiska, pomeni napad na bistveni element evropske demokracije in družbe. Če kdo od bralcev te kolumne želi pogledati dokaj popolno listo islamističnih terorističnih napadov, jo bo našel na Wikipedii pod geslom “List of Islamist terrorist attacks”. Kdor si bo vzel čas in si bo pogledal ta spisek bo že na prvi pogled lahko ugotovil, da z leti število islamističnih terorističnih napadov strmo narašča in da ti postajajo vse bolj brutalni. Zato se moramo seveda vprašati, kako je to mogoče?

Foto: epa

Kaznovalna politika mora doseči vodilne ljudi
Po mojem mnenju je odgovor zelo preprost. Odziv Evrope pa tudi Amerike na ta teroristična dejanja islamistov je bil neustrezen. Zdi se mi povsem naravno, da je bila ob terorističnih napadih prva skrb tako evropskih kot ameriških oblasti reševanje ljudi, ki so bili s terorističnimi napadi neposredno prizadeti. Manj razumljivo pa se mi zdi, da so se tudi kasneje demokratične oblasti prizadetih držav omejile na identifikacijo, prijetje in kaznovanje samo neposrednih izvajalcev terorističnih dejanj. Mislim, da bi se morale zgledovati po tako imenovanem Nürnberškem procesu neposredno po koncem druge svetovne vojne. Na njem zaveznice antinacistične koalicije niso kaznovale neposrednih izvajalcev nacističnih grozodejstev temveč njihove voditelje. Prepričan sem, da če hočejo demokratične države Evrope in Severne Amerike resnično ustaviti ali vsaj omejiti islamski terorizem, morajo slediti zgledu Nürnberškega procesa. Kaznovati morajo resnične vodje islamskega terorizma in ne samo njegovih izvajalcev.

Zaradi vsega povedanega izrecno pozdravljam odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da kaznuje in odstrani mednarodnega terorista in zločinca, iranskega generala Kasima Sulejmanija, poveljnika proslule iranske Revolucionarne garde. Ker za enkrat še ni jasnih znakov, lahko samo upam, da odstranitev Sulejmanija ni enkraten ukrep, ampak da predstavlja novo, prepotrebno komponento v strategiji boja proti islamskemu terorizmu. Tako od sedaj in vsaj za enkrat samo Združene države ne bodo ukrepale samo proti neposrednim izvajalcem islamskega terorizma temveč tudi proti njihovim duhovnim voditeljem in predpostavljenim. S tem pa se bo bistveno povečala varnost prebivalcev Združenih držav in Evropske unije, ki so glavna tarča islamskega terorizma. Zato lahko samo rečem, da je predsednik Trump storil to, kar bi morali tudi ostali demokratično izvoljeni predsedniki storiti, zaščititi bi morali svoje državljane in jim zagotovil večjo stopnjo varnosti. Taka so pravila vsake civilizirane družbe.

dr. Andrej Umek