fbpx

Zavzetje nacionalke

Sociolog dr. Matevž Tomšič (Foto: Demokracija)

Nacionalka je napadena! Skupina proticepilskih protestnikov na čelu z razvpitim “pojočim majorjem” Ladislavom Troho, ki je dlje časa protestirala pred poslopjem nacionalne televizije, češ da ta prikriva pravo resnico o epidemiji novega koronavirusa in še posebej o škodljivosti cepiv zoper njega, se je odločila, da bo stvari vzela v svoje roke. Tako je vdrla v njene prostore in s tem slovensko javnost opozorila na “svojo stvar”.

Seveda je treba tovrstno početje ostro obsoditi. Nasilništvo, v okvir katerega nedvomno sodi tudi nepovabljeno vpadanje v prostore s strani ljudi, ki jim tam ni mesta, ne sodi v civilizirano družbo. Si predstavljate, drage bralke in bralci, da bi v vašo hišo ali stanovanje lahko vdrl vsakdo, ki bi se mu to zahotelo? Še policija tega ne sme storiti brez sodnega naloga. Podobno velja tudi za prostore podjetij ali javnih ustanov. Ljudje, ki so tam zaposleni, preprosto potrebujejo mir, da lahko svoje delo normalno opravljajo.

Verjetno ni naključje, da so kmalu po tej akciji proticepilcev in zanikovalcev novega koronavirusa v Kamniku požgali zabojnik za opravljanje hitrih testov. Agresivnost teh lunatičnih skrajnežev, ki sicer niso slovenska posebnost, je s tem dobila zagon. Vendar pa je tovrstno stopnjevanje agresivnosti treba videti v širšem kontekstu. Kurivo zanj se pripravlja že dlje časa. Če smo konkretni, vse od oblikovanja aktualne vlade. In pri tem vneto sodelujejo osrednji mediji prav z nacionalno radiotelevizijo na čelu.

Predstavljajo se kot žrtve nasilja
V tem smislu delujejo zgrožene reakcije in pozivi ljudi z nacionalke, ki se predstavljajo kot žrtve nasilja, precej sprenevedavo. Vemo namreč, kako naklonjeno ta javna medijska hiša obravnava neke druge protestnike. Iz tedna v teden je nekritično propagirala t. i. petkove kolesarje in njim podobne. Vsakokrat ko je kdo od njihovih predstavnikov odprl usta in pomahal s transparentom, so bili zraven mikrofoni in kamere osrednjih medijev in pri tem nacionalkini niso umanjkali. Tudi njihov vandalizem z grožnjami in zmerjanjem, mazaškimi akcijam, lepljenjem nespodobnih plakatov itd. so obravnavali kot nekaj povsem normalnega. Tako je še pred dnevi televizijska voditeljica Ksenija Horvat označila verbalno nadlegovanje predsednika vlade na Kredarici za »nežaljivega in argumentiranega«. Očitno Tea Jarc in druščina niso edini, ki ne poznajo manir!

Foto: RTV

Razlika med Trohovimi proticepilci in Jenullovimi kolesarskimi protestniki
Kar zadeva “tehtnost argumentov”, ni med Trohovimi proticepilci in Jenullovimi kolesarskimi protestniki tako rekoč nobene razlike. Trditve prvih in drugih so absurdne. Prvi verjamejo, da so cepiva za to, da nas lahko »globalni centri moči« nadzorujejo, pri čemer tiste, ki se cepijo, čaka strašna usoda. Na znanstvena dognanja se požvižgajo, saj naj bi bili tudi znanstveniki del zarote. Prepričani so, da živimo v fašistični diktaturi, kjer oblast pod vodstvom Janeza Janše ljudi terorizira tako rekoč na vsakem koraku. Pri tem pa sami lahko počnejo praktično vse, kar se jim zljubi, od kršenja ukrepov za varovanje javnega zdravja do nadlegovanja vseh, ki jim niso po volji. Še več, organi reda jim kdaj pa kdaj celo priskočijo na pomoč, ko je treba odstraniti tiste, ki motijo njihove javne seanse.

Ena velika razlika med prvimi in drugimi vendarle obstaja. Trohova skupina nima omembe vredne sistemske zaslombe, medtem ko imajo politkolesarji, ki jih vodijo otroci postkomunistične elite, močno podporo t. i. globoke države. Njihova stalna promocija v dominantnih medijih je izraz tega. Svoje pristranskosti in politične instrumentaliziranosti sploh ne poskušajo več skriti. To velja tudi za nacionalko. Dejansko »pojoči major« in kompanija niso prvi, ki so jo zasedli. Okupirana je že kar nekaj časa.

Matevž Tomšič