Ruska kapelica je postala nekakšen lakmusov test slovenskega odnosa do Rusije. Nekoč popularen dogodek, na katerem se je drenjala (večji del) leva politična smetana, se je spremenil v manjšo komemoracijo, ki jo obiskuje le še peščica nekdanjih politikov in gospodarstvenikov. Od aktivnih politikov so se komemoracije udeležili zgolj Zoran Janković in dva poslanca Gibanja Svoboda, v prvi vrsti pa sta se morala pokazati Karel Erjavec in Zmago Jelinčič.
Preostanek političnega vodstva države je na oddihu v Parizu, kjer spremlja olimpijske igre. Na dogodku denimo ni bilo niti nekdanje lastnice “ruske dače” – predsednice države Nataše Pirc Musar. Zadnji vodja komunistov Milan Kučan se je opravičil “zaradi vnaprej planiranih obveznosti”. Na isti dan je namreč govoril ob 83. obletnici ustanovitve Pohorskega bataljona, kot poroča Top News.
Namesto Goloba se je komemoracije udeležila druga liga Gibanja Svoboda. Na sprejemu pred hotelom Špik v Martuljku sta bila denimo prisotna Lena Grgurevič in Miroslav Gregorčič. Opažena sta bila tudi nekdanja veleposlanika v Moskvi Primož Šeligo in Franci Demšar. Med gospodarstveniki je bilo mogoče opaziti tudi tiste s poslovnimi interesi v Rusiji. Med njimi je bil Janez Škrabec, ki je po poročanju slovenskih provladnih medijev izgubil železničarski posel, ko se je njegov poslovni partner – ruske železnice (RŽD) – znašel na seznamu drugega paketa sankcij EU. Na prireditvi je bil tudi predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ki se je na začetku letošnjega leta nadejal širitve poslov v Rusiji.
Zanimiva je tudi prisotnost Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki svoje naklonjenosti do Rusije ne skriva. Ob dogodku je na družbenem omrežju X zapisal: “V stranki SNS nikoli ne bomo pozabili naše skupne zgodovine in nikoli ne bomo pozabili ruskih žrtev na naših tleh.” V prvi vrsti komemoracije je bilo mogoče videti tudi Karla Erjavca, ki očitno načrtuje povratek v politiko. Tako je dejal v izjavi za Top News: “Moram reči, da me veliko ljudi nagovarja, da bi se vrnil v politiko. Opravljam določene pogovore in jeseni se bom odločil, ali bomo ustanovili kakšno novo stranko.”
Kljub njegovi izjavi se zdi, da je Erjavec že bolj ali manj odločen. Tik preden je zapustil prizorišče, se je od Jelinčiča poslovil z besedami: “Zmago, lepo bodi, se vidimo na naslednjih volitvah.”
Ruska invazija na Ukrajino razklala levico
Tako Erjavec kot Jelinčič sta bila razočarana nad nizko udeležbo domačega političnega vrha. Ko se bodo razmere spremenile, jih Erjavec znova pričakuje na komemoraciji, Jelinčič pa je spomnil, da so se ob Putinovem prihodu “naši politiki drenjali, kdo se bo bližje Putinu spravil, kdo bo kaj povedal, kdo mu bo roko dal in podobno”. Vse te je označil za pritlehne in “brez hrbtenice”. Top News poroča, da se je komemoracije v počastitev umrlih ruskih ujetnikov udeležilo približno 400 ljudi.
Evropski odnos do Rusije se je seveda spremenil z njeno nezakonito agresijo na Ukrajino. Rusija je s to na mejo Evropske unije pripeljala vojno, ki ji nismo bili priča od vojn ob razpadu Jugoslavije. Cilj Rusije, poleg vojaške podreditve Ukrajine, je destabilizacija Zahoda in sprememba mednarodnega reda, tako da bi ta bolj ustrezal avtoritarnim državam in njihovim režimom. V tem pogledu so interesi Rusije in Kitajske enaki. Z invazijo so se odnosi zahodnih držav izrazito ohladili. Med Rusijo in zahodnim blokom je zazeval prepad, ki pa hkrati za nekatere predstavlja politično, za druge pa poslovno priložnost.
Ž. K.