Agenda “prebujenosti” se s pomočjo levičarskih aktivistov in oglaševalcev njene ideologije zajeda v vsa področja. Podobno, kot je bilo to še nedavno mogoče videti na slovesni otvoritvi olimpijskih iger, je mogoče videti tudi pri nas. Zakaj bi se sicer predsednica republike udeleževala okrogle mize z naslovom Opolnomočenje žensk v športu, ko pa je imela Slovenija na samem vrhu že od nekdaj – in še danes – vrhunske športnice?
Petra Majdič, Tina Maze, Ilka Štuhec, Janja Garnbret in številne druge športnice se tudi danes redno uvrščajo v svetovni vrh. To so dosegle same in za to niso potrebovale pomoči politikov in predsednice, ki bi danes na vsak način politizirali tudi šport.
V luči letošnjih “prebujenih” olimpijskih iger je predsednica RS Nataša Pirc Musar javnost obvestila, da se bo udeležila okrogle mize z naslovom Opolnomočenje žensk v športu, ki jo bo v slovenski hiši organiziral Olimpijski komite Slovenije. Nataša Pirc Musar, ki je tudi članica združenja Ona ve skupaj z drugimi samooklicanimi feministkami, se je očitno odločila, da bo “spolitizirala” tudi slovenski šport. To je sicer skladno z letošnjimi olimpijskimi igrami.
Opolnomočenje žensk je ena od glavnih tem, odkar so na oblast prišli levi, predvsem pa je namen njihovega delovanja skladen z agendo kulturnega marksizma, ki ga je najlažje spremljati na Zahodu. Ironično oglašujejo feminizem in vlogo žensk v družbi, hkrati pa nastopanje moških v ženskih športih zavoljo “enakosti” in spodbujanja “transideologije”. Najbolj znan primer in eden izmed prvih je bil primer Williama Thomasa, ki so mu sprva dovolili tekmovati z ženskami – tedaj je tudi zmagal, s tem pa ženskam odvzel leta in ure truda za omenjeno disciplino, saj je bil zaradi biološko danih predispozicij bolj pripravljen.
Letošnje olimpijske igre so, sodeč po slovesni otvoritvi, za številne le podaljšek “prebujene” evrovizije in parade ponosa. Thomas Jolly, ki so ga zadolžili za “kreativni” del otvoritve, je poskrbel, da je bila tema skladna s tematikami, ki jih zahodna levica vsiljuje že leta – ideologija LGBTQ, “antikrščanstvo”, “kvazifeminizem” in druge veje kulturnega marksizma. Takoj je bilo jasno, da letošnje olimpijske igre niso povezane s športom, po mnenju mnogih pa gre za absolutno politiziranje nečesa, kar je nekoč veljalo za “enega izmed največjih športnih dogodkov”.
Kako pomembne so za leve politične predstavnike ženske, dokazuje dejstvo, da se bodo olimpijskih iger udeležili tudi predstavniki skupnosti LGBTQ. Po poročanju Human Rights Campaign so na olimpijskem seznamu moštva ZDA razkrili vsaj 29 športnikov iz skupnosti LGBTQ+, večina jih igra košarko ali vesla. Na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 je sodelovalo rekordnih 186 športnikov iz te skupine posameznikov, letos pa jih tekmuje vsaj 144. Med letošnje novince sodita denimo Kayla Miracle, olimpijska rokoborka, in Nico Young, prvi ameriški olimpijski homoseksualec.
Ko bi se morale oglasiti, molčijo
Naj spomnimo, da so Združeni narodi pred nedavnim pripravili posebno konferenco, posvečeno Afganistanu, ki se sooča z izredno veliko problematiko na področju pravic žensk. Slovenske politične feministke se na to temo le redko oglašajo ali pa se sploh ne. Ob najavi dogodka in pozivu k podpori ženskam v Afganistanu je bila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon v dobrem položaju in bi lahko pomembno vplivala na razvoj pravic žensk v svetu, vendar njenega odziva ni bilo. Fajonova je le že pred volitvami napovedala feministično zunanjo politiko, katere eksplicitno zastavljen cilj je bil opolnomočenje žensk in deklic. Javno bi takrat lahko protestirala tudi predsednica države, vendar je bila tiho.
A. H.