Komisija za etiko in integriteto je na svoji torkovi seji sprejela načelno mnenje, ki potrjuje očitno. Ravnanje sodnika Žirovnika, ki je odrejal nezakonite odredbe zoper kandidata Kanglerja in se je nato zabaval na povolilni zabavi zmagovalca Arsenoviča, ni bilo v skladu z načeli nepristranskosti in nezdružljivosti. Žirovnik je sicer svojo poklicno pot začel v SDV, njegovi spori s Kanglerjem pa se vlečejo še iz časov, ko je bil slednji kot poslanec član KNOVS, Žirovnik pa je delal na SOVI. Iz glasovanja o sprejemu načelnega mnenja pa se je izločil sodnik Reisman, ki je sodnik še vse iz časov totalitarne SFRJ, prav tako pa je predsednik volilne komisije.
Na 21. seji Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta, ki je potekala v torek, 22. januarja 2019 so potrdili očitno. Sprejeli so namreč načelno mnenje, da je bilo ravnanje mariborskega sodnika Janeza Žirovnika v nasprotju z nekaterimi načeli Kodeksa sodniške etike. Sodnik je namreč odrejal nezakonite odredbe zoper županskega kandidata na nedavnih lokalnih volitvah v Mariboru Franca Kanglerja, nato pa je bučno proslavljal zmago njegovega protikandidata, zloglasnega Saše Arsenoviča kar v njegovem štabu. Komisija za etiko in integriteto je tako ugotovila, da njegovo ravnanje ni bilo v skladu z načeli nepristranskosti in nezdružljivosti. Glede na načelo nepristranskosti bi moral sodnik Žirovnik opravljati sodniško funkcijo nepristransko in pri tem ne bi smel dopuščati, da bi bilo sojenje podvrženo njegovim nagnjenjem, predsodkom ali vnaprejšnjim prepričanjem, političnim, ekonomskim ali drugim interesom, njegovim zasebnim vedenjem o spornih dejstvih, javnim zahtevam ali kritikam in drugim okoliščinam, ki bi lahko vplivale na njegovo odločitev v konkretni zadevi ali ki bi lahko vzbujale videz takega neustreznega vpliva. Prav tako njegovo ravnanje ni bilo v skladu z načelom nezdružljivosti, glede na katerega bi moral sodnik uravnavati svoje zasebne ali javne, plačane ali neplačane zunajsodne dejavnosti tako, da ne bi prihajalo v nasprotje z njegovimi poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica.
Še ena potrditev, da sem imel prav glede bivšega agenta SDV SFRJ in aktualnega sodnika Žirovnika! Etična komisija soglasna ! SrAmota da je še sodnik. @Nova24TV @BojanPozar @peterjancic @vecer @RevijaReporter @miro5ek @Demokracija1 @Skandal_24 pic.twitter.com/GpaGlbrBin
— Franc Kangler (@KanglerFranc) January 25, 2019
Režimski sodnik, ki je tudi predsednik volilne komisije ni premogel toliko hrbtenice, da bi potrdil očitno
Mariborčanom je bilo sicer že takoj jasno, da je bilo ravnanje sodnika Žirovnika v nasprotju z zdravo kmečko pametjo, z izglasovanjem sklepa pa je Komisija za etiko in integriteto le potrdila očitno, kakorkoli bi obrnili zgodbo njegovih ravnanj namreč ne bi mogli opravičiti. Za sprejem sklepa so tako glasovali mag. Nina Betetto, Janja Roblek, Jernej Kovše in mag. Jana Petrič, iz glasovanja pa se je izločil Branko Reisman. Pred začetkom obravnavanja teme je namreč podal predlog za izločitev z izgovorom, da sta s sodnikom zaposlena v isti stavbi in se pogosto srečujeta. Reisman, ki je sodnik na oddelku za civilno sodstvo Višjega sodišča v Mariboru je sicer prav tako predsednik volilne komisije 7. volilne enote, ki obsega območje upravne enote Maribor, sodnik pa je še vse od časov nekdanje totalitarne Socialistične federativne republike Jugoslavije. Sporno je že to, da takšna oseba sploh opravlja sodniško funkcijo, da pa je tudi na funkciji predsednika volilne komisije pa je prav bizarno, v režimu, kjer je postal sodnik volitev sploh ni bilo!
Tudi Žirovnik ima totalitarno preteklost, svojo poklicno pot je začel kar v SDV!
Ko je na dan prišla fotografija Žirovnika z Arsenovičeve zabave, je Kangler prek družbenega omrežja takrat komentiral, da je to še en dokaz več, da je bil Žirovnik kot agent Službe državne varnosti angažiran v njegovem procesu in, da je ravno on podpisoval vse odredbe. Ob pogledu na poklicno pot Žirovnika je jasno, da mu takšno početje ni tuje. Ta je namreč svojo poklicno pot začel v nekdanji Službi državne varnosti v Mariboru, kjer je imel vlogo operativca in sledilca za notranje sovražnike, kariero pa je nadaljeval v Sovi kot svetovalec direktorja. Že tam pa so se začeli prvi konflikti s Kanglerjem, ki je takrat opravljal funkcijo poslanca in člana Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je nadzorovala delo Sove. In še ena bizarna podrobnost: Žirovnik, ki je svojo poklicno pot pričel v SDV, je v Mariboru na fakulteti za organizacijske vede zagovarjal doktorsko disertacijo kar na temo kršenja človekovih pravic z naslovom “Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv”.
J. Ž.