Časi Angele Merkel in vseevropske politike odprtih vrat do nezakonitih migrantov je nepreklicno konec. Evropska unija je naredila pomemben korak k zaostritvi migracijske politike. Evropski parlament in države članice so dosegle dogovor o novi uredbi o vračanju migrantov, ki naj bi bistveno povečala učinkovitost vračanja oseb brez pravice do bivanja v EU. Evropska ljudska stranka (EPP) dogovor predstavlja kot ključen premik k ponovni vzpostavitvi nadzora nad migracijami.
Pogajalec skupine EPP pri pripravi zakonodaje, evropski poslanec François-Xavier Bellamy, je bil ob predstavitvi dogovora zelo neposreden glede dosedanjega sistema. “Predolgo je Evropa imela sistem, v katerem so bile odločbe o vračanju rutinsko ignorirane,” je dejal.
Po njegovih besedah trenutni sistem ni deloval učinkovito, saj velika večina oseb, ki prejmejo odločbo o vrnitvi, dejansko ne zapusti evropskega ozemlja.
“Bodimo jasni: štirje od petih državljanov tretjih držav, ki so prejeli formalno odločbo o vrnitvi iz države članice, ne odidejo. To ni delujoč sistem. To je neuspeh. Danes to stanje končujemo z lažjim izvajanjem vračanj, podaljšanjem obdobij pridržanja, odpravo avtomatičnega suspenzivnega učinka pritožb ter vzpostavitvijo pravnega okvira za centre za vračanje v tretjih državah. To ni le še en zakonodajni akt, temveč pogoj za ponovno pridobitev nadzora nad migracijsko politiko v Evropi,” je poudaril Bellamy.
Nova pravila nadomeščajo zastarelo direktivo iz leta 2008
Nova uredba bo nadomestila Direktivo o vračanju iz leta 2008, ki jo v Bruslju označujejo za zastarelo in neučinkovito. Državam članicam bo dala močnejša orodja za izvrševanje odločb o vračanju, med drugim tudi uvedbo novega evropskega naloga za vračanje, ki bo omogočil medsebojno priznavanje in izvajanje odločitev po vsej EU.
Dogovor vključuje tudi strožje posledice za nesodelovanje migrantov v postopkih vračanja, posebne ukrepe za posameznike, ki predstavljajo varnostno tveganje, ter zmanjševanje možnosti izogibanja oblastem oziroma pobega.
Pomemben del novega pristopa je tudi večji poudarek na sodelovanju s tretjimi državami. EU želi pri vračanju migrantov uporabiti širši nabor političnih vzvodov, vključno z vizumsko politiko, trgovinskimi sporazumi in razvojno pomočjo.
“Dobe neukrepanja je konec”
François-Xavier Bellamy meni, da je Evropa dolga leta pošiljala napačen signal. “Leta je Evropa pošiljala najslabše možno sporočilo: tudi če niste imeli pravice ostati, je bila velika verjetnost, da se ne bo zgodilo nič. Te dobe je konec. Če nimate pravice ostati v Evropi, boste morali oditi,” je poudaril.
Podobno sporočilo je poslal tudi podpredsednik skupine EPP in glavni pogajalec Evropskega parlamenta za migracijski pakt Tomas Tobé.
“EPP je obljubila ponovno vzpostavitev nadzora nad migracijami. Danes uresničujemo konkretna pravila z dejanskimi posledicami. S tem novim zakonom zaključujemo zadnji steber migracijskega pakta in državam članicam dajemo orodja za izvrševanje migracijske zakonodaje. Migracijski sistem brez učinkovitih vračanj je sistem brez verodostojnosti,” je dejal.
Dogovor čaka še formalna potrditev
Dogovor morata zdaj formalno potrditi še Evropski parlament in države članice EU, preden bo uredba začela veljati. Skupina EPP je sicer največja politična skupina v Evropskem parlamentu in trenutno šteje 185 poslancev iz vseh držav članic Evropske unije, prav tako pa je vodilna stranka evropske neformalne koalicije, zato se dogovoru obeta podpora.
I. K.