Danes se nadaljujejo predstavitve in zaslišanja ministrskih kandidatov. Poslanci in poslanke Državnega zbora bodo o 4. vladi Janeza Janše predvidoma odločali že v četrtek.
Trenutno se poslancem predstavljata kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer in kandidatka za ministrico za kohezijo Monika Kirbiš Rojs. Popoldne se bodo predstavili še Franci Matoz (notranje zadeve), Polona Rifelj (okolje in prostor), Mihael Zupančič (pravosodje), Suzana Lep Šimenko (zamejci) in Mateja Ribič (demografija, družina in socialne zadeve). Zvečer se nadaljuje zaslišanje kandidata za ministra Boruta Rončevića (šolstvo). Ministrska kandidata Anže Logar (gospodarstvo) in Janez Cigler Kralj (kmetijstvo) sta dobila zeleno luč v poznih večernih urah.
V kolikor bo Državni zbor danes končal s predstavitvami ministrskih kandidatov, se bo o imenovanju 4. vlade Janeza Janše predvidoma odločalo ta teden v četrtek.
Kajzer: Slovenija ne more biti zgolj opazovalka, napovedal konec navijaške politike
Kajzer je v predstavitvi opozoril na velike geopolitične spremembe, ki smo jim priča. Pojasnil je, da se ravnotežja moči v svetu hitro spreminjajo, s tem pa svet postaja vse bolj multipolaren, nepredvidljiv in tekmovalen. Kot največji varnostni izziv Evrope je označil rusko agresijo v Ukrajini. Trdi, da Bližnji vzhod ostaja nestabilen in da kratkoročno ni pričakovati trajne stabilizacije regije, kar ima neposreden vpliv na mednarodne transportne poti, energetske trge in širšo regionalno varnost, poroča MMC. Hkrati pa spremljamo tudi strateško tekmo med ZDA in Kitajsko.
V takšnem svetu bi moralo biti jedro slovenskih zunanjepolitičnih interesov zagotavljanje varnosti, stabilnosti in blaginje državljanov. “In to jedro temelji na vrednotah svobode, demokracije, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic,” je povedal.
Evropo je označil kot “globalno ekonomsko velesilo”, ki pa ji po drugi strani manjkajo mehanizmi, s katerimi bi se lahko izognila ali izolirala od sistemske tekme, ki poteka med ZDA in Kitajsko, hkrati pa se sooča tudi z notranjimi trenji, nezakonitimi migracijami, deindustrializacijo in energetsko izpostavljenostjo. Kot rešitev vidi izboljšanje konkurenčnosti, skupnega kapitalskega trga in obrambne avtonomije ob ohranitvi zveze Nato. Osredotočal se bo na “močno, konkurenčno in geopolitično samozavestno Evropsko unijo”.
“Slovenija v teh procesih ne more biti zgolj opazovalka in samo čakati, kako se bodo stvari razpletle,” je poudaril.
Zavzel se je tudi za dobre sosedske odnose in povezovanje držav srednje Evrope, kar je označil kot “prvi koncentrični krog zunanje politike”. Poseben poudarek bo namenjen odnosu z Nemčijo in Francijo kot ključnima nosilkama evropskega povezovanja. Iz koalicijske pogodbe je izpostavil prioritete, kot so krepitev vloge Slovenije v EU in Natu, krepitev gospodarske diplomacije in učinkovita skrb za zamejce in Slovence po svetu.
Po vprašanjih poslancev nove opozicije je izpostavil, da se zavezema za “tiho diplomacijo”, realpolitiko, poudaril pa je tudi, da se vse države v mednarodnih odnosih zavzemajo predvsem za uresničitev lastnih interesov. Odgovor se je nanašal na vprašanja nekaterih poslancev, ali bo tudi sam nadaljeval z aktivistično politiko prejšnje Golobove vlade. “Navijaštvo definitivno ne vodi v smeri uresničevanja naših interesov,” je poudaril. Na vprašanje glede humanitarne pomoči, je odgovoril, da bi morala ta biti povezana z naimi gospodarskimi interesi.
Kirbiš Rojs napovedala decentralizacijo in ambicijo po vzpostavitvi pokrajin
Ministrska kandidatka Monika Kirbiš Rojs se je predstavila pred odborom za lokalno samoupravo. Predvidena ministrica za kohezijo je v predstavitvi izpostavila neuspešnost vlade Roberta Goloba pri črpanju evropskih sredstev, poroča MMC. “Na enem od zadnjih nastopov tukaj v parlamentu je (odhajajoči, op. a.) minister za finance rekel, da smo bili v obdobju 2027 do 2030 pri črpanju sredstev izjemno uspešni. Ali smo res? Po podatkih Evropske komisije, običajno pač zanašam na te, saj se z domačimi podatki tako ali drugače manipulira, smo na 20. mestu,” je povedala.
Do konca letošnjega leta si je zastavila dva ključna mejnika. Prvega, vezanega na sklad za pravični prehod, kjer bo do konca leta treba certificirati 39 milijonov evrov, in drugega, kjer bo treba certificirati še dodatnih 452 milijonov evrov. V nasprotnem primeru bodo ta sredstva trajno izgubljena.
Nato je svojo pozornost preusmerila k vprašanjem, vezanim na prihajajočo kohezijsko sedemletko, lokalno samoupravo in ambicijo vzpostavitve pokrajin. Koalicijska pogodba namreč določa decentralizacijo in zmanjšanje razvojnih razlik med regijami. Ministrstvo bo hkrati bdelo nad prenovo financiranja občin, ki bodo prejele več finančne avtonomije, napovedan je spletni portal za upravljanje projektov, spodbujanje razvoja podeželja in debirokratizacija.
Več sledi…
Ž. K.