Nekdanji minister dr. Andrej Umek je izpostavil: “Ne le vlada, predvsem državljani se moramo zavedati, da je za padanje indeksa ekonomske svobode odgovorna izključno vlada. Narod se od leta 2022 ni spremenil, spremenila se je vlada.”
V zadnjem času se celo v t. i. provladnih oziroma režimskih medijih pojavljajo prispevki, ki govorijo o nazadovanju slovenskega gospodarstva. Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) o tem ne govori, še manj pojasnjuje razloge za nazadovanje. Namesto njih to nato opravijo njim naklonjenih oziroma podrejeni mediji, ki vedno najdejo opravičilo ali razlago. Uporabljajo prijazno besedo “umirjanje”, slovenska javnost pa je napačno informirana, saj tako nima vpogleda v dejansko stanje. To se slabša, gospodarska rast upada, Slovenija je z več kazalniki prav “na repu” držav članic Evropske unije.
Slovenija nevarno nazaduje
V Sloveniji vodilni večinoma prezrejo tudi poročilo o indeksu ekonomske svobode, ki je eden izmed najobjektivnejših kazalnikov uspešnosti vsakokratne vlade. Nedavno objavljeni podatki ameriške agencije Heritage Foudation o indeksu ekonomske svobode potrjujejo, da Slovenija na področju blaginje in kakovosti življenja nevarno nazaduje.
Na to je opozoril tudi dr. Andrej Umek, član Zbora za republiko. Zapisal je, da je osnovni podatek, da je indeks ekonomske svobode za Slovenijo v času vlade Roberta Goloba katastrofalno strmoglavil. Leta 2022, torej v času vlade Janeza Janše, je ta indeks znašal 70,5, kar nas je uvrščalo med države s svobodnim gospodarstvom. V letu in pol vlade Roberta Goloba je indeks strmoglavil na 68,5 in v letošnjem letu na 65,9. To pomeni, da se padanje indeksa še pospešuje.
Usodnost padanja indeksa ekonomske svobode postane očitna, če v ospredje postavimo njegovo tesno povezavo z osnovnimi indikatorji uspešne moderne in demokratične družbe. Indeks ekonomske svobode je namreč v tesni korelaciji z demokratičnostjo, nadalje pa tudi z življenjskim standardom prebivalstva. Za indeksom ekonomske svobode 60 je pričakovan bruto domači proizvod na prebivalca 14.000 evrov, za vrednost 75 pa 60.000 evrov. “Ta razlika je za marsikoga lahko presenetljiva, vendar jo neodvisne strokovne študije potrjujejo. Prav tako višji indeks ekonomske svobode pomeni manjši ekološki odtis in večjo inovativnost družbe. Obstaja torej tesna povezava med indeksom ekonomske svobode ter osnovnimi kazalniki blaginje in uspešnosti moderne družbe,” je nedavno opozoril dr. Andrej Umek.
V spletnem Slovencu je dr. Umek zelo nazorno opozoril še na to, da obstaja izredno ozka korelacija med ekonomsko svobodo in kupno močjo prebivalstva. Čim večja je ekonomska svoboda, tem večja je tudi kupna moč prebivalstva.
Golobova vlada Slovenijo pelje v napačno smer
Ocena ekonomske svobode za Slovenijo, tako kot tudi za vse druge države, temelji na dvanajstih kriterijih. Slovenija je bila najslabše ocenjena pri kriteriju, povezanem z davčnimi obremenitvami, in kriteriju, povezanem z izdatki vlade. “To je treba omeniti, ker je jasno, da Slovenijo realizacija sklepov iz koalicijske pogodbe vlade Roberta Goloba pelje nazaj iz skupine držav s pretežno svobodnim gospodarstvom v skupino držav z zmerno svobodnim gospodarstvom ali mogoče še globlje navzdol. Skladno s korelacijskim grafom med ekonomsko svobodo in življenjskim standardom prebivalstva bo temu nazadovanju v ekonomski svobodi sledil tudi občuten padec življenjskega standarda prebivalstva,” je dodal dr. Umek.
Zanimivo je, da je dr. Umek že maja 2022 po takratnih volitvah v spletnem časniku Slovenec pravilno napovedal: “Prihajajoča vlada bo, če verjamemo koalicijski pogodbi, bistveno znižala indeks ekonomske svobode in temu bo neizogibno sledil tudi padec življenjskega standarda prebivalstva. To pa je tisto, kar skušajo mainstream mediji prikriti.”
Pred tem je zapisal: “Dejstvo je, da obstajajo določene zakonitosti, in vsak od nas ima na izbiro samo, ali jih upošteva ali ne. Ena takih je tudi zelo ozka korelacija med ekonomsko svobodo in življenjskim standardom prebivalstva. Pretekla slovenska vlada Janeza Janše je to dejstvo upoštevala. Povečevala je indeks ekonomske svobode in ustrezno s tem je rasel tudi življenjski standard prebivalstva, kar dokazuje poročilo Ajpesa za preteklo leto. Janševa vlada je nameravala z že uzakonjeno davčno reformo indeks ekonomske svobode še povečati in temu bi sledila tudi rast življenjskega standarda prebivalstva.” Prišli so Golobovi, napovedi Andreja Umka so se na žalost uresničile.
Monika Kirbiš Rojs: “Slovenija je slabša kot Hrvaška”
Za komentar o tem, kaj je razlog za nazadovanje slovenskega gospodarstva in padanje indeksa ekonomske svobode (ali so to morda škodljive odločitve zdajšnje vlade, če so, katere so), smo vprašali strokovnjakinjo Moniko Kirbiš Rojs. Prav ona ta čas opravlja funkcijo sekretarke Državnega sveta RS. Zanimalo nas je še, kdaj lahko dosežemo 100.000 evrov dodane vrednosti na prebivalca, kar je obljubljal zdajšnji premier.
Monika Kirbiš Rojs nam je pojasnila: “Indeks ekonomske svobode kaže nadaljnji padec gospodarske klime v Sloveniji v letu 2024. Slovensko gospodarstvo po indeksu 2024 velja za ‘zmerno svobodno’. Rezultat ekonomske svobode v Sloveniji: 65,9 = 44. mesto na svetu (lani 37. mesto). Slovenija je slabša kot Hrvaška. Med državami EU se najviše, pri vrhu lestvice, uvrščajo Irska, Luksemburg, Estonija in skandinavske države. V državah, ki so bliže rezultatu 100, vlade bolj spodbujajo podjetništvo (ugodni davki) in inovacije ter se izogibajo socialističnim ukrepom. Status ‘večinoma svobodno’ je Slovenija dosegla le v letu 2022, ko je bil indeks ekonomske svobode najvišji − 70,5.
Ključni razlogi za poslabšanje gospodarske klime so sledeči:
- Visoka davčna obremenitev, zlasti dela. Visoka obremenitev plač, zlasti pri visoko kvalificiranih delavcih, zmanjšuje konkurenčnost Slovenije in odvrača tako domače kot tuje talente. Poleg tega je naš trg dela tog z velikimi omejitvami pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev. Davčni sistem je nestabilen in nepredvidljiv. Podjetja se tako pogosto odločijo za selitev v države z nižjimi stroški dela in fleksibilnejšim trgom dela.
- Regulativne ovire. Slovenija dobesedno trpi zaradi zapletenih birokratskih postopkov, ki otežujejo poslovanje zlasti malim in srednjim podjetjem. Nepregledna zakonodaja in dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj zavirajo podjetniško dejavnost.
- Korupcija in pomanjkanje transparentnosti v javnih institucijah ter vladnih procesih. To ustvarja negotovost in zmanjšuje zaupanje v pravno državo, kar negativno vpliva na poslovno okolje.
- Naraščajoča javna poraba (zlasti plače in socialni transferji) in še vedno močna navzočnost državnega lastništva podjetij.
Menim, da so v zdajšnji vladi največji problemi trije, poleg tega, da se ne loteva zgoraj naštetih izzivov, in sicer:
- Ni naklonjena gospodarstvu. Namesto tega mu nalaga nova bremena (dvig minimalne plače in s tem prispevkov za socialno varnost, ki so že tako med najvišjimi v OECD; drugačna obravnava socialnih prispevkov v tujino napotenih delavcev zaradi nove zakonodaje o čezmejnem izvajanju storitev; dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je postalo davek, s tem ko je postalo obvezno; prispevek za dolgotrajno oskrbo itd.).
- Do danes ni bila zmožna izpeljati niti ene resne reforme. Prav ta bi bila hkrati pogoj za črpanje evropskih sredstev, in sicer skladno z načrtom za okrevanje in odpornost.
- Izjemno zamuja z razpisi evropskih sredstev, zlasti za podjetja in občine.
Dodano vrednost 100.000 evrov na prebivalca imajo majhne bogate države, kot so Luksemburg, Švica in Norveška, ki imajo visoko raven socialne zaščite, hkrati pa izredno poudarjajo tržno gospodarstvo. Škoda je, da je slovenska politika zamudila številne priložnosti, da bi se lahko danes ali v bližnji prihodnosti primerjali z njimi. Menim, da bi za začetek potrebovali vsaj dva mandata razvojno naravnano in gospodarstvu naklonjeno vlado, da bi se stvari v državi vsaj približno uredile.
Petra Juvančič: “Predlaganih rešitev ne manjka, želeli pa bi si večje proaktivnosti pri spopadanju z izzivi, ki so ob pravi komunikaciji v družbi rešljivi.”
Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, je dejala: “Slovensko gospodarstvo je izjemno odprto. Je močno vpeto v mednarodne tokove in zato pod velikim vplivom razmer na evropskih in mednarodnih trgih. Prihaja do velikih sprememb, razmere so pogosto negotove, konkurenčnost je v mnogih panogah za slovenska in evropska podjetja še bolj pod pritiskom. Zato je toliko bolj pomembno, da storimo vse, kar se da, tudi sami. Receptov za to pa nam ni treba izumljati – že rešitve, ki nam jih predlagata npr. OECD v svojem zadnjem ekonomskem pregledu za Slovenijo ali pa IMD v zadnji oceni konkurenčnosti, kjer smo na lestvici izgubili še štiri mesta, bi pripomogle k boljšim razmeram za dosego višje dodane vrednosti, s tem pa tudi k boljšemu zagotavljanju in nadaljnji rasti blaginje naših ljudi. V Združenju Manager smo v tej smeri predlagali vrsto ukrepov v svojem akcijskem načrtu za večjo blaginjo v Sloveniji. Predlaganih rešitev torej ne manjka, želeli pa bi si večje proaktivnosti pri spopadanju z izzivi, ki so ob pravi komunikaciji v družbi rešljivi. Le tako bomo ustvarjali poslovno okolje, s katerim bi slovensko gospodarstvo namesto 61.003 EUR dodane vrednosti na zaposlenega (2023) ustvarilo 100.000 EUR in več. O razmerah za razvojni preboj bomo razpravljali tudi na menedžerskem kongresu konec septembra v Portorožu.”
Bojan Ivanc: “Slovenija je dosegla najvišjo uvrstitev na lestvici v letu 2022, v zadnjih dveh letih pa upada”
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, je v navezavi na to izpostavil: “Indeks ekonomske svobode pripravlja Heritage Institute, ki je nekoliko bližje republikancem in zagovarja liberalizacijo gospodarstva, ker ocenjuje, da na tak način doseže svoj najvišji potencial. Poleg lestvice konkurenčnosti IMD je ena redkih mednarodnih raziskav na področju poslovnega okolja, ki še obstaja za Slovenijo. Doing Business (Svetovna banka) in svetovno poročilo o konkurenčnosti (Svetovni ekonomski forum) namreč ne izhajata več.
Slovenija je uvrščena na 44. mesto med 184 državami, kar niti ni tako slaba uvrstitev. Med 44 evropskimi državami je na 22. mestu. Indeks se je poslabšal v enem letu za 2,6 točke – na 65,9 točk.
K padcu Slovenije na tej lestvici so pripomogli šibkejša poslovna dinamika, ki jo omejuje tudi šibkost institucij, kar omejuje dolgoročni razvoj. Heritage Institute tu ni povsem konkreten, o katerih institucijah je govor. Precej bolj konkretni so pri oznaki pravosodnega sistema (dela, ki odraža pomen za gospodarstvo), ki naj bi bil neučinkovit (dolgotrajni postopki). Korupcija je visoka po mnenju oseb, ki so odgovarjale na njihovo anketo. To naj bi bil prav tako razlog za slabšo uvrstitev Slovenije. Med 12 stebri je glavni izziv Slovenije visoka potrošnja države, ki je zakonsko precej ‘fiksirana (pravice porabe so zakonsko določene)’; fiskalna slika naj bi bila šibka, prav tako pa so finančni viri manj dosegljivi podjetjem kot v tujini. Izpostavljena je še visoka obdavčitev dela. Slovenija je dosegla najvišjo uvrstitev na lestvici v letu 2022, v zadnjih dveh letih pa upada. Po tej metodologiji bo tudi uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo Sloveniji znižala to uvrstitev.”
Vida Kocjan