Senat Komisije za preprečevanje korupcije je sprejel končno poročilo glede izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost za delo zaposlenih na fakultetah Univerze v Ljubljani, v kabinetih predsednika vlade in ministrov ter mestnih občinah v Republiki Sloveniji. Kot je ugotovila komisija, so bili dodatki, ki so si jih izplačevali dekani, nezakoniti.
Komisija je glede odrejanja in izplačila dodatka za stalno pripravljenost za delo pri obravnavanih fakultetah v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2015 ugotovila, da so fakultete stalno pripravljenost za delo posameznemu delavcu odrejale s pisnim sklepom dekana. Pri tem je bil razlog za odrejanje vsebinsko posplošen in ni vseboval konkretnega dela ali naloge, iz sklepov pa tudi ni bil razviden čas stalne pripravljenosti, tako da je bil dodatek za stalno pripravljenost izplačan od ur rednega dela, ki so ga delavci opravili v posameznem mesecu, ne pa od časa dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti.
Dodatki niso bili samo moralno sporni, temveč tudi nezakoniti
Na nekaterih fakultetah je bil dodatek za stalno pripravljenost posameznim delavcem obračunan v višini (npr. 5 %, 10 %, 12 %, 13 %, 15 %), ki v Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) sploh ni predvidena. Na fakultetah, kjer je bil dodatek za stalno pripravljenost izplačan tudi dekanom, je bilo to izvedeno v nasprotju s četrtim odstavkom 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), saj dekani niso pridobili predpisanega soglasja rektorja.
Morajo dekani in profesorji biti v stalni pripravljenosti?
Glede na ugotovljeno dejansko stanje pri preučevanih subjektih komisija meni, da le-ti dejansko različno tolmačijo vsebinski pomen stalne pripravljenosti, saj so dodatke za stalno pripravljenost izplačevali javnim uslužbencem na delovnih mestih, kjer se izvaja naloge, ki po mnenju komisije niso takšne narave, da jih ne bi bilo mogoče predvideti vnaprej ter da bi bila za njihovo izvedbo potrebna skoraj stalna dosegljivost javnega uslužbenca, sploh pa ne odrejena za daljša časovna obdobja.
KPK: Dodatek ni namenjen zviševanju plač
Dodatek za stalno pripravljenost po mnenju komisije tudi ni namenjen zviševanju izplačila javnega uslužbenca zaradi raznih pooblastil za vodenje projektov ali organizacij in ne more služiti kot obvod omejitvam, ki jih določajo pravila sistema plač v javnem sektorju in varčevalni ukrepi države, zaradi katerih se je ukinilo izplačevanje nekaterih drugih dodatkov in delovne uspešnosti ter so se začasno zaustavila redna napredovanja v javnem sektorju.
Epilog: Priporočila
Kot je še razvidno iz končnega poročila, KPK predlaga vzpostavitev ustreznih mehanizmov nadzora nad odrejanjem in izplačevanjem dodatkov. Prav tako bi v okviru sistemizacije delovnih mest določili delovna mesta, za katera je glede na naravo dela javnega uslužbenca potrebno in možno odrediti stalno pripravljenost. Vključili pa bi tudi korupcijska tveganja sumov nepravilnosti pri odrejanju, izplačevanju in neučinkovitem nadzoru nad odrejanjem in izplačevanjem dodatkov v načrte integritete zavezancev.
N. K.