Da je največ vitaminov v ekološko pridelanem sadju in zelenjavi ter polnozrnatih živilih, ni novost. Je pa vsekakor zanimiv podatek, da vam težko pridobljen vitamin C “požre” že ena ura prepira.
Zdravo telo potrebuje za optimalno delovanje veliko hranil: vitamine, rudnine, ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, pa tudi vodo in kisik. Sam človeški organizem proizvaja zelo malo vitaminov, zato jih moramo vsak dan znova pridobivati s hrano.
Osnovne informacije o vitaminih
Vitamini veljajo kot pogon naše prenove; zaradi njih smo sveži, čili in zdravi. S pomočjo vitaminov se v našem telesu razgrajajo različne kovine, kot so cink, baker, železo in druge, ki brez sodelovanja vitaminov niso uporabne. Šele ko so povezane z vitamini, začnejo delovati v naši presnovi in prehajati v kri.
Vitamine v osnovi delimo na dve skupini:
- topne v vodi (B in C), ki se izločajo s sečem in znojem, zato jih moramo dnevno uživati;
- topne v maščobah (A, D, E in K), ki se lahko nakopičijo v celicah in postanejo strupeni.
| Najboljši viri vitaminov Posebno veliko vitaminov vsebujejo polnozrnati izdelki, oreščki in jajca, tudi v kvasu in jetrih. Ne smemo pozabiti na meso, ribe in mlečne izdelke domače slovenske reje. Odličen vir vitaminov so vse vrste sadje in zelenjava, vendar predvsem v primeru, če so to ekološko pridelani, slovenski izdelki. Ob prevozu svežega sadja in zelenjave iz daljnih krajev se veliko hranil izgubi, prav tako pa so jim dodani različni škodljivi aditivi za podaljševanja roka trajanja. |
Za ravnovesje v telesu potrebujemo vse vitamine
Za uravnoteženo delovanje notranjih organov in dobro psihofizično počutje je pomembno, da zaužijemo zadostno količino uravnotežene in ekološko pridelane prehrane ter s tem primerno količino vitaminov ter drugih hranilnih snovi. V spodnji preglednici vam prikazujemo pregled pomembnih vitaminov in v kateri hrani jih najdete.
| Vitamin | Zakaj je pomemben? Za: | V katerih živilih je? V: |
| A | sluznico, kožo, oči, kri, prebavne sokove, celična jedra | zeleni in rumenordeči zelenjavi, jetrih |
| D | kosti, zobe, živce, rast, strjevanje krvi | ribah, ribjem olju, jajcih |
| E | imunsko zaščito celic, srčno mišico, prekrvavitev | oreščkih, semenih, rastlinskih oljih |
| K | strjevanje krvi, izgradnjo kosti | zeleni zelenjavi, zelju, rumenjaku |
| B1, B2, B3, B5, B6, B12
|
spomin, živce, rast, tek, presnovo hranil v telesu, celično dihanje, kožo, oči, lase, nohte, izkoristek maščob, imunska telesa, celično energijo | oreščkih, semenih, kalčkih, pustem mesu, kvasu, mleku, jajcih, semenih, mesu, ribah, stročnicah, bananah, avokadu, siru, mleku |
| Folna kislina | presnovo beljakovin, rdeče krvničke, celična jedra, možgane, tek, želodčno kislino | jetrih, zeleni zelenjavi, pivskem kvasu |
| Vitamin C | imunsko zaščito, proizvodnjo hormonov, vezivno tkivo, celjenje ran | sadju, paradižnikih, zelenjavi |
Povečana potreba po vitaminih v zimskem obdobju in pri stresu
Večjo potrebo po vitaminih telo čuti predvsem v zimskem obdobju ter stresnih obdobjih, ko je naš imunski sistem bolj obremenjen. Ura prepira namreč v telesu pokuri štirikrat več vitamina C, kot ga sicer porabi telo ob normalnem delovanju. Prav tako se poveča poraba vseh vitaminov v telesu ob nižjih temperaturah, prehladih, virusnih in bakterijskih obolenjih, zato bo potrebna v naslednjih mesecih še večja pozornost pri zdravem in uravnoteženem vnosu hranil.
A. D.