V Begunjah pri Cerknici bo danes ob 17. uri okrogla miza, kjer bodo govorili o grozodejstvih Krimske jame, v nedeljo popoldne pa bo na pokopališču v Begunjah pri Cerknici potekal pogreb žrtev revolucionarnega nasilja iz Krimske jame. Slovesnost bo vodil upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, med udeleženci pa bo tudi predsednik republike Slovenije, Borut Pahor.
Z izkopavanjem posmrtnih ostankov iz Krimske jame so začeli že aprila letos, našli so 27 trupel, med katerimi sta bila dva otroka, najstnik in 8 mesecev star zarodek. Po besedah Antona Veluščka, ki je opravljal arheološki nadzor nad izkopavanji, je bila večina pobitih ljudi civilistov, verjetno pa tudi posameznih partizanov, poboj pa je pozno spomladi 1942 zagrešil partizanski bataljon Ljuba Šercerja. Šlo pa naj bi predvsem za maščevanje nad prebivalstvom, ki se ni strinjal s komunistično revolucijo.
Po besedah predsednika vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Jožeta Dežmana, je posebnost grobišča v tem, da je pobuda za izkopavanje prišla s strani lokalnega prebivalstva in lokalnih oblasti. Izkop je izvajal lokalni jamarski klub Borovnica, ki ga je financirala občina Borovnica, delno pa tudi Cerkno.
Za izkopavanje ostankov sta se nazadnje septembra zavzela ljubljanski nadškof metropolit, Stanislav Zore, in predsednik republike, Borut Pahor. Kopanje je bilo zahtevno, saj so morali najprej odstraniti vso zemljo, les in skale, med katerimi so bili pomešani skeleti. Dežman je ob tem dejal, da so bili vzorci DNK za identifikacijo žrtev vzeti, vendar same identifikacije še niso opravili.
Danes ob 17-ih okrogla miza o Krimski jami
O skrivnosti Krimske jame bodo govorili tudi na današnjem srečanju v Begunjah pri Cerknici z naslovom “Ali je skrivnost Krimske jame res razkrita?”, na katerem bodo med drugim sodelovali zgodovinarja Jože Možina in Stane Granda ter teologa Janez Juhant in Maks Ipavec.
Od leta 1990 pa ob Krimski jami stoji razpelo umetnika Staneta Jarma in kapelica, narejena po načrtih Franceta Kvaternika.
Likvidatorski in brezpravni komunisti
V teh dneh poteka po Sloveniji kar nekaj pogrebov žrtev, ki so jih med in po drugi svetovni vojni povzročile takratne komunistične oblasti. Žrtve, predvsem pripadniki različnih protipartizanskih formacij pa tudi civilistov, so bile pobite brez sojenja, njihova trupla pa zasuta v različnih skritih grobiščih. Slednje je država začela odkrivati in urejati po osamosvojitvi leta 1991.
Poslanka Eva Irgl je v zvezi z izvajanjem Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje, saj se v praksi vse bolj kažejo vsebinske in tehnične pomanjkljivosti ureditve zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Glede na zadnja izkopavanja na morišču v Košnici, vas sprašujem naslednje:
1. Ali in kako Vlada Republike Slovenije spremlja izvajanje Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev z vidika zagotavljanja dostojnega pokopa žrtev in ugotavljanja krivde ter odgovornosti za namerne, sistemske in množične pomore, ki so se zgodili na slovenskih tleh, kar dokazuje več kot 600 množičnih morišč? Zlasti ob vedenju, da zločini zoper človečnost ne zastarajo. Ne po mednarodnem ne po domačem pravu.
2. Ali je Vlada Republike Slovenije seznanjena s težavami, ki nastajajo pri izvajanju Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev in njegovih pomanjkljivostih, ter kaj bo storila za odpravo le teh?
3. Kaj bo Vlada Republike Slovenije storila, da bi se vsak najdeni predmet ob ostankih žrtev na povojnih moriščih evidentiral kot dokazno gradivo, s čimer bi se pripomoglo k identifikaciji žrtev?
4. Zakaj se postopki potrjevanja morišč ne izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek oziroma vodenja in usmerjanja preiskovalnih dejanj policije ne prevzame državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik?
5. S katerimi ukrepi bo Vlada Republike Slovenije zagotovila, da se bodo postopki potrjevanja morišč izvajali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in bodo v postopkih aktivno sodelovali organi odkrivanja in pregona ter sodstvo, saj gre za prizorišče zločina in za žrtve, ki so bile izvensodno pomorjene in jih je potrebno obravnavati povsem enako kot druge umorjene, po načelih kazenskega postopka?
6. Glede na zadnja odkritja na morišču v Košnici pri Celju me zanima, zakaj pristojno ministrstvo preko Komisije za prikrita grobišča ni zagotovilo finančnih sredstev, sploh, ker dela tam že potekajo za odprtje ostalih prikritih morišč na tem območju, kjer naj bi bili pomorjeni civilisti – celjski meščani?
K. Ž., STA