Na vrhu Škrlatice, druge najvišje slovenske gore (2740 m), že desetletja stoji znamenje, ki je veliko več kot le križ. Je simbol spomina na umrle gornike, pričevanje o slovenski planinski tradiciji ter zgodba o času, ko je bil križ odstranjen zaradi ideoloških razlogov. Po treh desetletjih od njegove vrnitve leta 1996 križ na Škrlatici ostaja ena najbolj prepoznavnih točk slovenskega visokogorja.
Zgodbo o križu je ob 30. obletnici njegove ponovne postavitve obudil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je opozoril na pomen skalaške tradicije in spomina, zaradi katerega je križ pred več kot 90 leti sploh nastal.
Začetki zgodbe segajo v leto 1934. Člani Turistovskega kluba Skala (TKS), predvsem jeseniški Skalaši, so se odločili, da bodo na vrhu Škrlatice postavili križ v spomin vsem gornikom, ki so izgubili življenje v gorah. Pobuda je izvirala iz tragične usode člana kluba Sandija (Aleksandra) Wisiaka. Po hudi nesreči na smučarski tekmi z Rožce se je zaobljubil, da bo v primeru ozdravitve na vrhu Škrlatice na lastne stroške postavil križ. Toda svoje obljube ni mogel izpolniti. Leta 1933 ga je pod Planjavo zasul plaz in njegovo življenje je ugasnilo. Njegovi prijatelji Skalaši so zato izpolnili njegovo zadnjo željo.
Križ so izdelali sami. Po načrtih Draga Koreninija je bil izdelan v jeseniški tovarni. Šlo je za mogočno kovinsko konstrukcijo iz pocinkanih cevi, visoko približno pet metrov in težko okoli 200 kilogramov. Na vrhu je bila nameščena plošča z napisom: “ŽRTVAM PLANIN. T. K. SKALA. AVGUST 1934.” Križ ni bil postavljen kot politično ali ideološko znamenje, ampak kot poklon vsem, ki so svoje življenje pustili v gorah.
Težak podvig na vrhu Škrlatice
26. avgusta 1934 se je skupina gornikov iz doline Vrat odpravila proti vrhu. S seboj so nosili dele križa, cement, orodje in ves material, potreben za njegovo utrditev. Po zahtevnem vzponu so na vrhu začeli z delom. Ob 12. uri je križ že stal na svojem mestu. V temelje so položili tudi spominsko listino, ki je opisovala nastanek križa in ljudi, ki so sodelovali pri njegovi postavitvi. Dogodek je postal pomemben trenutek slovenske planinske zgodovine. Leto kasneje, 4. avgusta 1935, je sledila še slovesna blagoslovitev. Križ je blagoslovil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je bil velik ljubitelj gora. Ob njem se je zbralo okoli 160 planincev in Skalašev. Med udeleženci je bil tudi takrat 13-letni Franc Svoljšak, ki je desetletja pozneje postal jezuit in ena od živih prič zgodovine križa.
Odstranitev v času komunizma
Križ je na vrhu Škrlatice stal skoraj dve desetletji. Nato pa je v začetku petdesetih let izginil. Po pričevanjih in zapisih naj bi bil odstranjen leta 1953 oziroma 1954. Neznani storilci so ga odžagali in vrgli čez severno steno. Ostala je le približno meter visoka kovinska osnova. Avtorji zapisov o zgodovini križa dejanje povezujejo s časom komunistične oblasti, ko so bila v Sloveniji odstranjena številna verska znamenja. Uradna odgovornost za odstranitev križa nikoli ni bila ugotovljena. Kasneje so alpinisti ostanke starega križa našli pod steno Škrlatice in jih prenesli v dolino. “Ostanke smo po osamosvojitvi našli in rešili iz grape” je v objavi napisal Janez Janša.
V soboto bo minilo 30 let, odkar smo Skalaši leta 1996 vrnili križ na Škrlatico.
Leta 1934 ga je TKS postavil v spomin umrlim gornikom, leto kasneje ga je osebno blagoslovil škof Rožman.
Leta 1953 so ga lokalni skrajneži odžagali in vrgli čez steno. Ostanke smo po… pic.twitter.com/koTXFHhc2K
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 30, 2026
Po osamosvojitvi se je začnel boj za vrnitev
Po osamosvojitvi Slovenije se je ponovno pojavila ideja, da bi križ vrnili na njegovo prvotno mesto. Pobudo so prevzeli člani Slovenskega gorniškega kluba dr. Henrika Tume, ki je nadaljeval tradicijo nekdanjih Skalašev. Med pobudniki ideje tudi Janez Janša skupaj s Tonetom Jegličem in drugimi sodelavci. Namen ni bil postaviti novega znamenja, ampak obnoviti zgodovinsko tradicijo in izdelati čim bolj natančno kopijo prvotnega križa. Novi križ je izdelal mojster Peter Berglez s pomočjo sodelavcev. Pri izdelavi so upoštevali podobo starega križa, zato je današnji križ skoraj enak tistemu iz leta 1934.
Ponovna postavitev kljub nasprotovanjem
Julija 1996 so planinci križ ponovno prinesli na vrh Škrlatice in ga postavili na isto mesto. Pri zahtevnem podvigu so sodelovali številni gorniki. Ponovna postavitev pa ni bila brez nasprotovanj. Medtem ko so jo podprli občina Kranjska Gora, lokalni predstavniki in uprava Triglavskega narodnega parka, so nekatere državne ustanove izrazile nasprotovanje. Kljub temu je križ ostal na vrhu. Njegovi zagovorniki so dejanje razumeli kot obnovo zgodovinskega spomina, popravo krivice in nadaljevanje več kot stoletne slovenske planinske tradicije.
Blagoslovitev leta 1996: dan, ko se je vrnila tradicija
Vrhunec dogodka je bil 1. avgusta 1996, ko je dovški župnik France Urbanija blagoslovil novi križ. Na vrhu Škrlatice se je zbralo skoraj 400 ljudi. Med njimi so bili mladi in starejši, izkušeni alpinisti in običajni ljubitelji gora. France Urbanija je v nagovoru poudaril pomen križa kot simbola upanja, spomina in človekove povezanosti z Bogom ter naravo.
Sara Kovač