Situacija v Ceuti je resna varnostna grožnja Evropi in posledično tudi Sloveniji. Besede predsednika vlade Janeza Janše pa danes odmevajo po znani platofrmi Višegrad24, saj je že v junijskem intervjuju skoraj preroško napovedal resno varnostno grožnjo, ki se danes odvija v španski enklavi Ceuta. “Veste, ljudje, ki poskušajo priti v Evropo zgolj zato, da bi uživali naše socialne ugodnosti, ali pa zato, da bi ušli, ker so v svojih državah zagrešili kazniva dejanja,” je dejal Janez Janša.
Te besede niso bile abstraktna politična retorika. 29. julija 2026, dan pred množičnim vdorom ilegalnih migrantov v špansko enklavo Ceuto, je maroški kralj Mohammed VI. ob prazniku prestola podelil kraljevo pomilostitev 1.788 osebam. Od tega je bilo 1.679 zapornikov. Večina je dobila skrajšanje ali delno oprostitev kazni. Naslednji dan so tisoči preplavali in preplezali mejo v Ceuto. Napoved Janeza Janše se je znova dokazala v praksi, varnostna situacija Evrope pa je vsak dan bolj vprašljiva.
V junijskem intervjuju je Janša razkril, da mu je neposredno maročanski minister razkril, zakaj v Evropo prihaja kar od 20 do 25 odstotkov nezakonitih prehodov iz Maroka.
“Why do you accept them?”
That is the answer the Slovenian PM Janez Janša received from an unnamed Moroccan minister who he asked about illegal Moroccan migrants coming to Slovenia and Europe. pic.twitter.com/LiWXWOHlEX
— Visegrád 24 (@visegrad24) July 30, 2026
Maročanski minister je odgovoril: “No, zakaj pa jih vi sprejemate?” […] Mnogi od teh ljudi bežijo pred pravico v Maroku. So tatovi, so kriminalci. In naš pravni sistem deluje tako, da ko ujameš nekoga pri manjših kriminalnih dejanjih – ne najhujših, ampak takih –, ni ravno v našem interesu, da ga damo pred sodišče, v zapor in tako naprej, saj se potem vrne in znova ponavlja ista dejanja. Zato malo počakamo, in oni pobegnejo iz države, pridejo k vam. Vi jih sprejemate – in to je vaš problem.” Janša je priznal, da je bil nad odgovorom šokiran. Po tem, ko je maroški kralj pomilostil skoraj 1700 zapornikov, se je zgodil vdor v špansko enklavo Ceuta. Naključje?
Po podatkih lokalnih oblasti in mednarodnih poročil je v enem tednu do 30. julija v mesto priplavalo ali preplezalo ograje okoli 1.500 migrantov, povprečno okoli 300 na dan. Nato je sledil še ostrejši naval: tisoči ljudi so vdrli čez mejo, predvsem pri plaži Tarajal, kjer so plavali okoli ovir ali plezali čez ograje. Španija je zaradi tega v Ceuto poslala vojaške enote, lokalne oblasti pa so razglasile humanitarno in varnostno izredno stanje.
Vsaj 18 ljudi je umrlo – večina se je utopila, nekaj pa jih je umrlo v stampedu. Sprejemni centri, zlasti za mladoletnike brez spremstva, so delovali z večkratno prekoračeno zmogljivostjo, stotine ljudi pa je spalo na prostem.
Ceuta in Melilla sta edini kopenski meji Evropske unije z Afriko. Dogodki iz julija 2026 spominjajo na krizo maja 2021, ko je v nekaj dneh vstopilo okoli 10.000 ljudi. Tokrat je situacijo dodatno zapletla sodna odločba španskega vrhovnega sodišča, ki omejuje takojšnje vračanje tistih, ki pridejo po morju. Španske in maroške oblasti sodelujejo pri zajezitvi, a pritisk ostaja.
Številke: koliko jih je vstopilo v EU?
Po podatkih agencije Frontex so zaznave nezakonitih prehodov zunanjih meja EU v zadnjih letih sicer upadle, a ostajajo na visoki ravni in so izjemno volatilne. Leta 2024 so zabeležili nekaj več kot 239.000 zaznav, leta 2025 pa skoraj 178.000 – to je 26-odstotni padec in najnižja raven od leta 2021, a še vedno manj kot polovica številk iz leta 2023. V prvih šestih mesecih 2026 je bilo zaznanih okoli 49.000 prehodov (približno 37 odstotkov manj kot v istem obdobju leto prej).
Skupaj v zadnjih dveh polnih letih (2024 in 2025) gre torej za več kot 400.000 zaznanih nezakonitih prehodov zunanjih meja EU. Podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM) o prihodih po morju in kopnem kažejo podobne velikostne rede: leta 2024 okoli 209.000, leta 2025 okoli 158.000. Najbolj aktivne poti so ostajale osrednjesredozemska (predvsem iz Libije v Italijo), vzhodnosredozemska in zahodnoafriška/zahodnosredozemska. Pritiski se hitro premikajo med potmi, odvisno od razmer v izvornih državah, delovanja tihotapskih mrež in vremena.
Odprte notranje meje Schengena: pot od Španije do Slovenije
Ko migrant vstopi v eno od držav Schengenskega območja (Španija je njegov polnopravni član), lahko v teoriji in praksi potuje naprej po celotnem območju brez sistematičnih mejnih kontrol. Schengen danes vključuje 29 držav, med njimi tudi Slovenijo. Čeprav nekatere države (Avstrija, Italija, Nizozemska in druge) začasno znova uvajajo kontrole zaradi migracijskega pritiska, sekundarna gibanja ostajajo realnost. Ljudje, ki pridejo prek Ceute, Kanarskih otokov, italijanskih ali grških obal, se nato pogosto premikajo proti severu in vzhodu Evrope.
Za Slovenijo to pomeni dvojno izpostavljenost. Glavni tok nezakonitih prehodov še vedno prihaja po balkanski poti (iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške), a sekundarni pritiski iz zahodnih vstopnih točk niso zanemarljivi. Po podatkih slovenske policije je bilo leta 2025 obravnavanih 28.200 nedovoljenih vstopov (polno leto), kar je znatno manj kot 46.217 leta 2024, a še vedno večkrat več kot pred nekaj leti. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Egipta in Bangladeša. Velik delež izrazi namero za azil, a nato umakne prošnjo in odide naprej – sistem se uporablja kot prehodna točka.
Kakšen problem ima Slovenija?
Slovenija je majhna država z okoli 2,13 milijona prebivalcev. Relativno visoko število nezakonitih prehodov pomeni obremenitev za policijo, azilni sistem, socialne službe in lokalne skupnosti. Sprejemni centri se hitro napolnijo, postopki se vlečejo, vračanja pa so zaradi birokracije, pomanjkanja sporazumov s tretjimi državami in pravnih ovir omejena. Del migrantov ostane v sivi coni, kar povečuje tveganja za izkoriščanje, delo na črno in kriminalne dejavnosti.
Varnostni vidik ni zgolj teoretičen. Frontex in nacionalne oblasti opozarjajo, da se v migracijskih tokovih skrivajo tudi tihotapske mreže, organizirani kriminal in potencialno osebe z ekstremističnim ozadjem. Čeprav večina migrantov ni varnostna grožnja, je nadzor nad identitetami in nameni v razmerah množičnih prihodov otežen. V več evropskih državah so statistike pokazale nadpovprečno udeležbo nekaterih skupin nezakonitih migrantov pri določenih oblikah kriminala (pretepi, tatvine, spolna nasilja), kar povečuje družbene napetosti. V Sloveniji so lokalne skupnosti ob večjih tokovih že večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi javnega reda.
Dodatni pritisk prihaja iz sosednjih držav: Italija in Avstrija zaradi migracij začasno uvajata kontrole na mejah s Slovenijo, kar lahko povzroči “učinek zamaška” – migranti se zadržijo na slovenskem ozemlju. Hkrati pa se Slovenija sooča z demografskimi izzivi: rast prebivalstva v zadnjih letih je skoraj izključno rezultat priseljevanja, medtem ko se število domačih državljanov zmanjšuje.
Evropski varnostni problem
Dogodki v Ceuti niso izoliran incident. So opozorilo, da zunanje meje EU ostajajo ranljive, notranje meje Schengena pa omogočajo hitro širjenje pritiska po celotnem območju. Čeprav so številke v 2024–2026 upadle zaradi boljšega sodelovanja s tretjimi državami in okrepljenega nadzora, ostaja sistem krhek. Tihotapske mreže se hitro prilagajajo, geopolitika (konflikti, gospodarske krize, podnebne spremembe) pa lahko v hipu spremeni smer in obseg tokov.
Odzivi Evropske komisije in Evropske ljudske stranke (EPP)
Najbolj ostro se je na dogajanje odzvala Italija, ki ne izključuje suspenzije Španije iz Schengena, oglasila pa se je tudi evropska komisija prek komisarja za notranje zadeve in migracije Magnusa Brunnerja in sicer, da je v stalnem stiku s španskimi oblastmi. Brunner je poudaril, da je zaščita zunanjih meja EU “ključni del prizadevanj za boj proti ilegalni migraciji”. Komisija je Španiji ponudila dodatno operativno podporo, vključno prek agencije Frontex, in navedla, da je v stiku tudi z maroškimi oblastmi, da bi preprečili nevarne nezakonite prehode.
Oster odziv Italije in Francije: Francija ne more nositi posledic migracijskih politik svojih sosed
Evropska ljudska stranka (EPP), največja politična skupina v Evropskem parlamentu, v kateri je tudi španska opozicijska Partido Popular, je bila bistveno ostrejša. V javni izjavi je pozvala Evropsko komisijo, naj španskega premierja Pedra Sáncheza “pozove k odgovornosti” zaradi “neuspeha pri zaščiti zunanje meje Španije“. Po mnenju EPP Evropo za to plačujejo vse države članice. Kritika je bila usmerjena tudi v špansko migracijsko politiko, vključno z nedavnimi ukrepi regularizacije velikega števila nezakonitih migrantov, ki naj bi po ocenah nekaterih spodbudili nove valove. Oster je bil tudi francoski politik Michelk Barnier, ki je na X zapisal: “Evropska unija ima zdaj bistveno orodje zaradi napredka, ki ga je dosegla EPP in Fx Bellamy v Evropskem parlamentu z novo direktivo o vračanju. Zdaj je čas, da zakonodajo spremenimo v dejanja: vsakogar, ki je nezakonito prisoten in nima zakonite pravice do bivanja, je treba dejansko vrniti.
Francija ne more nositi posledic migracijskih politik svojih sosed. Če država članica sprejme odločitve, ki ustvarjajo dejavnik privabljanja za nezakonite migracije, moramo biti sposobni takoj zaščititi svoje meje, zlasti s Španijo. Nadzor nad priseljevanjem je predpogoj za suverenost, varnost in zaupanje med evropskimi državami. Pravila so že vzpostavljena in jih je zdaj treba dosledno izvajati v interesu Francije in Evrope,” je dejal Barnier.
T. B.