V Ljubljani in Mariboru sta v torek, 15. aprila, in sredo, 16. aprila, potekali tradicionalni križev poti mladih. Na dogodku so se zbrali številni mladi, ki so postajo za postajo, korak za korakom sledili križu in premišljevali o Jezusovem trpljenju, poroča Družina.
V Mariboru so se udeleženci najprej zbrali pri sveti maši v mariborski stolnici, ki jo je vodil duhovnik in upravitelj Univerzitetne župnije Maribor, Primož Lorbek, v Ljubljani pa so v organizaciji Katoliške mladine krenili s Kongresnega trga.
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je na začetku križevega pota mladim spregovoril o pomenu križevega pota s poudarkom na tem, da “križ in smrt nimata zadnje besede”. “Zadnjo besedo bo imelo življenje, ki se je rodilo na velikonočno jutro. To življenje bo večno, ker je božje,” je dejal. Mlade je opogumil, naj se spomnijo, da je Kristus premagal smrt, ter jih pozval, naj hodijo k trpečim, izgubljenim, zavrženim in bolnim ter jim prinesejo veselo novico, da je grob prazen in da je Gospod vstal, živi in ostaja z nami.
Križev pot mladih po mestnih ulicah ima dolgo tradicijo in tudi letos niso mladostniki izpustili priložnosti, da se ponovno odpravijo na pot za Njim.
Pot mladih se je v Mariboru začela pred stolnico sv. Janeza Krstnika, nato pa so sledili križu, ki so ga izmenično nosili študentje, in se sprehodili mimo univerzitetne knjižnice, skozi strogo središče in mimo kužnega znamenja v obliki Marijinega stebra s kipom Brezmadežne. Hodili so ob spremljavi pesmi študentskega pevskega zbora Vdih, pod vodstvom zborovodkinje Nataše Dolenc, se odpravili do mestnega parka in zaključili pot pri Zavodu Antona Martina Slomška pod Kalvarijo.
Skozi Ljubljano in na grad
Pot je zbrane vodila po ulicah stare Ljubljane in na Grajski grič, sklenila pa se je na ploščadi pred Ljubljanskim gradom z razgledom na osvetljeno mesto. Hojo je spremljala molitev rožnega venca ter petje postaj križevega pota. Na vsaki postaji so prisluhnili razmišljanju o trpljenju Božjega sina in dobili priložnost za vprašanje, kje pri povzročanju tega trpljenja sodelujemo tudi sami.
Križev pot mladih se je zaključil z druženjem ob čaju in piškotih, kjer so si izmenjali vtise in okrepili prijateljstva. Ta dogodek je tako ponovno potrdil, da križev pot ni le spomin na Jezusovo trpljenje, temveč tudi pot upanja in skupnosti, kjer mladi med seboj delijo vero in solidarnost.
A. H.