Čez manj kot mesec dni se bodo Slovenci in Slovenke podali na volišča. 11. maja bo potekal referendum, na katerem se bodo lahko izrekli proti žaljivim povišicam upokojeni umetniški eliti. Številni opozarjajo, da je zakonski predlog zavit v tančico skrivnosti.
Ministrstvo za kulturo sicer razkriva, da so izjemno pokojnino za posebne dosežke v umetnosti izplačevali 83 različnim posameznikom, in sicer 50 prejemnikom in 33 družinskim članom, ki so pokojnino dedovali. Ta številka bi se z uveljavitvijo nemudoma še zvišala. Od 27 vlog, ki jih ima Ministrstvo za kulturo, jih 17 ustreza kriterijem.
Peter Jančič piše, da je bil zakon pripravljen prav za teh sedemnajst posameznikov. Njihovih identitet javnost ne pozna, a bi jih morala, saj gre verjetno prav za 17 “zaslužnih” posameznikov, ki predstavljajo “raison d’etre” tega zakona. “Ker trenutno veljavni zakon ne predvideva javne evidence, seznam prejemnikov ni dostopen javnosti,” piše na vladni spletni strani. Na ministrstvu za kulturo pričakujejo, da bo na koncu prejemnikov izjemnih pokojninskih dodatkov okoli 100.
Dodatki, ki jih niso vplačali v pokojninsko blagajno
Dodatki, ki jih bodo v primeru uveljavitve zakona prejemali nagrajeni umetniki, ne bodo na noben način povezani z njihovimi vplačili v pokojninski sistem. Temeljili bodo izključno na dejstvu, da so v preteklosti prejeli eno izmed umetniških nagrad. Izplačevali jih bodo neposredno iz proračuna, torej bodo njihovo finančno težo nosili davkoplačevalci. Dodatki bodo po opozorilih opozicije (v povprečju) znašali 1500 evrov.
Višina dodatka bo sicer odvisna od razlike med pokojnino, ki jo bodo upravičenci že tako ali tako dobivali, in zneskom starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let delovne dobe.
Glede na prejeta priznanja, bodo dodatek odmerili v višini 50 ali 100 odstotkov. Prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo bodo prejeli 100 odstotkov. Ti sicer prejmejo finančno nagrado že ob podelitvi. Denimo, Svetlana Makarovič, ki je denarno nagrado sprva zavrnila, potem pa si je je ponovno zaželela, je prejela 8.346 evrov.
Nagrade pa bodo prejeli tudi prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg te prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado priloge enega zakona, ali pa vsaj eno visoko mednarodno nagrado. Na seznamu v prilogi je kar 23 različnih domačih nagrad, kar še dodatno širi nabor potencialnih prejemnikov izjemnih dodatkov. Slednji bodo prejeli 50 odstotkov dodatka. Polovični dodatek si lahko obetajo tudi prejemniki odlikovanja na podlagi zakona o odlikovanjih Republike Slovenije, če je bilo to podeljeno za področje umetnosti in so ob tem prejeli še vsaj eno nagrado iz nabora 23 nagrad iz priloge zakona. Tudi ti si lahko obetajo “zgolj” 50-odstotni dodatek.
Če predpostavljamo, da upokojeni umetnik, ki se bo kvalificiral za 1500 evrov dodatka k pokojnini, le tega prejemal 20 let, potem bi mu davkoplačevalci v celotni dobi izplačevanja dodatka izplačali 360 tisoč evrov. Vladna stran sicer trdi, da bodo dodatki davkoplačevalce stali približno 190 tisoč evrov letno, kritiki pa opozarjajo, da še veliko več, že zaradi potenciala, da se razširi nabor prejemnikov.
“Osumljenih” 17 zaveznikov levice?
Zakon že od samega začetka spremljajo hude kritike. V prvi vrsti zaradi tega, ker je po presoji opozicije zakon krivičen do 58 odstotkov upokojencev, ki so pod pragom revščine, vlada Roberta Goloba in v prvi vrsti Ministrstvo za kulturo, ki ga trenutno vodi Asta Vrečko iz Levice, pa jim namenja drobtine z očitno bogato obložene mize.
Eden izmed glavnih očitkov zakonu in njegovim snovalcem pa je tudi, da si politična levica, predvsem pa skrajna Levica s sprejetjem zakona kupuje simpatije umetniške srenje. Številni pripadniki prav te srenje so se v preteklosti glasno angažirali v političnem boju, med njimi tudi zloglasna umetnica, sicer nagrajenka Prešernovega sklada, Maja Smrekar.
Ž. K.