Kulturni forum SDS je ob obletnici Majniške deklaracije objavil poslanico, v kateri poudarja zgodovinski pomen tega dokumenta ter njegovo vlogo v procesu slovenskega osamosvajanja in demokratizacije.
V uvodu poslanice zapisujejo, da “Majniška deklaracija, ki jo je 8. maja 1989 na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček, nas ne nagovarja le kot zgodovinski dokument, temveč kot preizkus zrelosti družbe”. Pravijo, da je bila deklaracija sprejeta v času političnih napetosti, procesa proti četverici ter omejenih svoboščin, ko prihodnost slovenske družbe še ni bila jasna.
Kulturni forum SDS v poslanici izpostavlja vlogo kulture pri nastajanju demokratičnih sprememb. Zapisali so, da “ni naključje, da je bila prav kultura med prvimi pobudnicami in nosilkami slovenskega demokratičnega prebujenja: beseda pisateljev, pesnikov, skladateljev in drugih umetnikov je javno izrekla tisto, kar je zorelo v narodu”. Ob tem poudarjajo, da je bila z Majniško deklaracijo izražena zahteva po suvereni državi slovenskega naroda, ki temelji na “spoštovanju človekovih pravic, demokraciji, pluralizmu ter družbeni ureditvi, ki zagotavlja duhovno in gmotno blaginjo”.
V nadaljevanju poslanice opozarjajo na današnje stanje v Sloveniji. “Slovenci državo imamo, žal pa se načrtno briše spomin na začetke demokratičnih procesov, zaničuje osamosvojitvene dogodke, celo človeške žrtve, in zanika temeljna dejanja za ustanovitev samostojne države”.
Pri tem dodajajo, da suverenosti ne predstavljajo zgolj formalni simboli države, temveč tudi dejanska sposobnost družbe, da “demokracijo varujemo pred cinizmom, slovensko besedo pred zaničevanjem, skupno dobro pred ozkimi koristmi, kulturo pa pred razvrednotenjem v ideološko orodje ali aktivistične akcije. Kultura namreč ni okras države, temveč njen duhovni temelj.”
Ob obletnici Majniške deklaracije zato pozivajo k ponovnemu razmisleku o pomenu državnosti. “Kaj danes pomeni živeti in delovati v samostojni državi slovenskega naroda? Ni dvoma, da blaginja v državi temelji na gospodarskem razvoju in – kakor je zapisano v Majniški deklaraciji – v skladu z naravnimi danostmi in človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije”. Ob tem poudarjajo, da prihodnost naroda ne more biti zgolj politično ali gospodarsko vprašanje, temveč predvsem kulturna zaveza vsakega posameznika slovenskemu jeziku, tradiciji in dediščini.
Zaključili so z mislijo, da je ključnega pomena odnos do lastne identitete: “Le narod, ki pozna in spoštuje svoje korenine, lahko samozavestno gradi svojo prihodnost”.