Tomaž Štih, na socialnem omrežju X bolj poznan kot Libertarec, je spomnil na grenko-sladko podrobnost iz zgodovine mlade slovenske države. Namreč pred natanko dvajsetimi leti je skupina ekonomistov pod vodstvom Miče Mrkaiča pripravila obsežen paket strukturnih reform, katerih cilj je bil iz Slovenije ustvariti drugo Švico. Na žalost je šla Slovenija od takrat v smer Venezuele namesto Švice. Za mnenje o obletnici smo povprašali ekonomista Štefana Šumaha.
Ključne predlagane reforme so bile takrat privatizacija državnih podjetij – popoln umik države iz gospodarstva, poenostavitev davčnega sistema z uvedbo enotne davčne stopnje (flat tax), kar bi spodbudilo gospodarsko rast in poenostavilo sistem, reforma trga dela: večja fleksibilnost trga dela, kar bi omogočilo lažje zaposlovanje in odpuščanje ter s tem povečalo konkurenčnost gospodarstva, zmanjšanje regulacije in birokracije, svobodnejšo gradnjo in svobodnejši vstop v poklice, reformo pokojninskega sistema z večjo vlogo zasebnih pokojninskih skladov, reformo zdravstvenega sistema s krepitvijo javnega in odpravljanjem državnih monopolov.
Slovenija, ki se je razvijala obratno od nasvetov mladoekonomistov
Takrat so bile dovoljene sanje. Iz njih so nastale nočne more.
Namesto enotne davčne stopnje smo dobili eno najbolj restriktivnih dohodninskih zakonodaj na svetu, ki je povzročila hudo kompresijo plač okoli minimalne plače (dve tretjini prebivalstva ne doseže minimalne plače).
V času Alenke Bratušek smo dobili “večni” krizni DDV, prispevki na plačo so se večkrat zvišali in le enkrat – v času Janševe vlade – znižali, a je potem Golobova vlada to razveljavila in namesto tega neto plače še dodatno obremenila s prispevkom za zdravstvo in dodatkom za dolgotrajno nego. Dobili smo višje davke na dobičke pravnih oseb, in s tem spodili nastajajoče samoroge (tudi ta se je prej znižal v času Janševe vlade).
Namesto konkurence v zdravstvu smo dobili centralnoplansko državno zdravstvo, kjer bo dovoljeno v javnem sistemu delati le še državnim institucijam in tam zaposlenim zdravnikom.
Namesto druge Švice smo gospodarski bolnik Vzhodne Evrope, bridko ugotavlja Štih. Naš javni dolg se je vmes skoraj štirikrat zvišal. Golobova trdosocialistična vlada je le zadnji žebelj v krsto.
Je Slovenija pripravljena za libertarno opcijo?
Je Slovenja po dvajsetih letih stagnacije pripravljena za stranko kot je Mileijeva, ki bi skupaj z SDS rušila tabuje o javni porabi, veliki državi in ekonomskem liberalizmu. Do zdaj smo liberalne ekonomske reforme sprejemali izključno v času vlad Janeza Janše, kljub temu da so imele v koaliciji skrajno leve saboterje iz Desusa. Glavna stranka desnice si zasluži prave partnerje, s katerimi bo lahko vodila prave desne politike, brez sabotaž in izsiljevanja levih kukavičjih jajc.
Predniki našega naroda so bili modrejši od sodobnikov. Pozabili smo njihovo izročilo, pravi Štih: “Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. Ampak… Slovenija je od Mrkaiča naprej čisto sposobna ustvariti Mileia. Le malo dela in energije je treba vložiti.”
Mladoekonomisti so bila skupina ekonomsko liberalnih zagovornikov tega, kar bi danes poimenovali “neoliberalizem” – pod ideološkim vodstvom Mića Mrkaića so se zbrali Igor Masten, Aleš Ahčan in Jože P. Damjan – slednji je na koncu povsem zamenjal stran in postal zagovornik socializma in centralnoplanske ekonomije. Slovenski javnosti so postali znani pred državnozborskimi volitvami leta 2004. Zagovarjali so reforme, radikalno privatizacijo in liberalizacijo slovenskega gospodarstva.
Bili so antipol socialističnogradualistični politiki, ki jo je po nasvetu ekonomistov starejše generacije vodil Janez Drnovšek. Takrat jih je podpirala SDS Janeza Janše, Damijan in Masten sta postala člana strateškega sveta predsednika vlade za gospodarstvo, ki je zagovarjal uvedbo enotne davčne stopnje, a je bilo preveč znotrajkoalicijskih ovir – od socialistične stranke Desus do nekaterih ljudi znotraj NSI. Dokončno so se razšli leta 2006.
Šumah: Če bi se njihovi predlogi upoštevali, bi bilo stanje v Sloveniji sedaj zagotovo boljše
Za mnenje o teh usodnih časih slovenske tranzicije smo povprašali ekonomista Štefana Šumaha. Njegovo mnenje objavljamo v celoti:
Imeli pa so tudi to smolo, da je bil takrat v vladni koaliciji DeSUS, ki je v vladi preko Karla Erjavca uspešno blokiral večino njihovih predlogov. Če bi se njihovi predlogi upoštevali, bi bilo stanje v Sloveniji sedaj zagotovo boljše, trg bi bil svobodnejši in manjši bi bil vpliv politike na gospodarstvo, s čimer bi se zmanjšala tudi stopnja korupcije. Trg dela bi bil bolj fleksibilen in davki verjetno bistveno nižji. Žal pa so v Slovenij od jeseni 2008 vlade v veliki večini leve in nas je to pripeljalo v stanje kjer smo danes, v korporativističnem modernem socializmu, polnem korupcije.
I. K.