V zadnjih letih se je močno povečalo število mladih oseb, ki se soočajo s spolno disforijo, a strokovnjaki opozarjajo, da pogosto želja po spremembi spola skriva druge psihološke težave, kot so motnje hranjenja, ADHD, tesnoba in depresija.
Pediater endokrinolog dr. Urh Grošelj je za Radio Ognjišče poudaril, da se večina mladostnikov, ki izražajo spolno disforijo, kasneje premisli. Hormonske in kirurške spremembe spola lahko vodijo v nepovratna stanja in doživljenjsko zdravstveno oskrbo, zato sta ključnega pomena psihološka podpora in empatičen pristop k otrokom, ki se soočajo s spolno disforijo. Zdravstvene smernice v severnoevropskih državah že zaostrujejo obravnavo mladih na tem področju.
Na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi je bil eden izmed glavnih govorcev dr. Urh Grošelj, ki je poudaril, da je število primerov spolne disforije v zadnjih letih strmo naraslo, zlasti med najstnicami. Na Nizozemskem in v Nemčiji je opazen porast primerov deklet, ki si želijo spremembe spola v moškega, kar strokovnjaki povezujejo z vplivom družbenih medijev. Dr. Grošelj je izpostavil, da približno 95 odstotkov mladih, ki v otroštvu doživljajo spolno disforijo, kasneje to preraste brez potrebe po medicinskih posegih.
Postopki so nepovratni, posledice pa trajne
Obravnava mladih s spolno disforijo v Sloveniji sledi konservativnemu pristopu, saj zakonodaja mladim, mlajšim od 15 let, ne omogoča medicinskih posegov, kot so zaviralci pubertete ali kirurške spremembe spola. Dr. Grošelj opozarja, da so ti postopki nepovratni in lahko trajno vplivajo na življenje posameznika, pogosto pa pride do zdravstvenih zapletov. Na podlagi mednarodnih raziskav se praksa na tem področju v zadnjih letih ponovno spreminja, pri čemer se večina severnoevropskih držav vrača k bolj zadržanemu pristopu.
Spolno disforijo spremljajo tudi druge težave
Pomembno je, da se mladostnikom, ki doživljajo spolno disforijo, nudi celostna psihološka in pedopsihiatrična podpora. Dr. Grošelj je posebej poudaril pomen obravnave pridruženih težav, kot so tesnoba, depresija in motnje hranjenja, ki pogosto spremljajo spolno disforijo. Spolna disforija je po njegovih besedah pogosto posledica drugih težav, ne pa njihov vzrok, zato je bistveno, da se osredotočimo na celostno zdravje mladostnikov.
V Evropi se zdravstvene smernice glede zdravljenja mladostnikov z željo po spremembi spola zaostrujejo. Države, kot so Švedska, Finska in Velika Britanija, že uvajajo strožje omejitve glede uporabe zaviralcev pubertete in hormonskega zdravljenja pri mladoletnikih.
A.H.