Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni se je moral posloviti od položaja po daljšem obdobju špekulacij o njegovi usodi. Nadomestil ga je poveljnik Oleksander Sirski. Številni mednarodni mediji so se razpisali, da je bil Zalužni “odpuščen”, a kot pojasnjuje nekdanji poveljnik ameriških sil v Evropi Mark Hertling, gre za zavajanje.
Novico, da se Zalužnijevi dnevi na čelu ukrajinske vojske približujejo koncu, je javno napovedala skupina ukrajinskih politikov. Informacije je nato zanikalo ukrajinsko ministrstvo za obrambo, govorice pa so se potrdile včeraj z nagovorom ukrajinskega predsednika Zelenskega: “Hvaležen sem generalu Zalužnemu za dve leti obrambe. Cenim vsako zmago, ki smo jo dosegli skupaj, zahvaljujoč vsem ukrajinskim bojevnikom, ki junaško nosijo to vojno na svojih plečih. Odkrito smo se pogovarjali o zadevah v vojski, ki zahtevajo spremembe. Nujne spremembe. Generalu Zalužnemu sem predlagal, da še naprej ostaneva skupaj v ukrajinski državni ekipi. Hvaležen mu bom, če bo sprejel ta predlog.”
Iz zgornjih besed so številni mediji izpeljali, da je bil general odpuščen. Upokojeni general Hertling meni, da je termin napačen. Približujemo se drugi obletnici vojne, v kateri je Zalužni presenetil svetovno javnost z vodenjem vojske v izredno oteženih razmerah. Ne glede na to ga je vojna več kot očitno izčrpala.
Vsakodnevno vojskovanje izčrpa
“Resnici na ljubo je prišel v to invazijo kot neizkušen in neizučen višji poveljnik ter se vedel kot vodja velike vojske in nastajajočega naroda. Ampak – vedno obstaja ampak – verjetno je fizično, čustveno in intelektualno izčrpan. Poveljniki sil vsako noč spijo nekaj ur in se nenehno spopadajo s težavami brez rešitev. Toda v zadnjih dveh letih in več je bil mojster pri svojem delovanju, zato ga bodo obravnavali kot velikega vojskovodjo, ki je med krizo blestel,” je zapisal Hertling v seriji objav na družbenem omrežju X.
Pred tem je naštel njegove dosežke. Ob začetku vojne je štel “rosnih” 51 let. Visoko zadolžitev v eni izmed najzahtevnejših vojn v 21. stoletju je prejel približno deset let prej kot običajno to doleti njegove vrstnike v drugih državah. Obrambo domovine je začel, ko je močno primanjkovalo opreme ali pa je bila zastarela. Ko se je fronta stabilizirala, je organiziral odpor na več kot 3000 kilometrov dolgi bojni liniji, pri čemer je moral usklajevati veliko količino različnih tipov orožja, ki so ga darovale države članice Nata. Med vojno je moderniziral delovanje ukrajinske vojske, pri čemer se je spopadal z zapuščino ruske oziroma sovjetske vojaške doktrine.
Dejanski konflikt v ozadju?
Kateri so bili razlogi za njegov odhod, bomo verjetno izvedeli šele po koncu vojne. Zalužni se je vse od spodletele protiofenzive spopadal s kritikami političnega vodstva države. Po poročanju nekaterih medijev naj bi imela z Zelenskim različni mnenji glede potrebnega števila vojakov, ki bi jih morala država zbrati z novo mobilizacijo, in prihodnjega poteka bitke pri Avdivki.
Zelenski naj bi pred dokončno odločitvijo omahoval predvsem zaradi generalove izjemne priljubljenosti med Ukrajinci. Prav ta pa je razlog, zakaj nekateri komentatorji zdaj špekulirajo, da Zalužnega v prihodnosti čaka uspešna politična kariera.
Ž. K.