V zadnjih tednih so slovensko javnost dosegle novice o izključitvah iz največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda in o vse hujših trenjih znotraj koalicije zlasti po škandaloznih pričanjih nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega direktorja policije Boštjana Lindava. Bo tudi Golobova vlada tako kot nekoč Šarčeva in pred njo še ostale, razpadla že pred koncem mandata, ker jo bodo odnesle notranje razprtije?
Vse glasneje se namreč šepeta o tem, da se kaj lahko zgodi, da naj bi med nepovezane poslance odšlo skupaj kar osem “upornih” poslancev, torej še pet poleg Urške Klakočar Zupančič, Miroslava Gregoriča in Mojce Pašek Šetinc. In to bi lahko bil začetek konca, saj naj bi med tako imenovanimi “Gen-I svobodnjaki”, ki jih je okoli 20, in drugimi, ki bi morda delovali bolj spravljivo, vladale velike zamere in spori. Slišati je, da hude pritiske na “svobodnjake” izvaja tudi Vesna Vuković, za katero se govori, da jo nenehno skrbi, da ne bi telefonirali komu “napačnemu”, nekaterim sledi celo do stranišča.
Vprašanje, zakaj so v Sloveniji leve vlade opazno bolj nestabilne in razpadejo, preden dokončajo mandat, smo zastavili političnemu analitiku dr. Matevžu Tomšiču, ki je povedal, da je v Sloveniji nestabilnost levih vlad posledica predvsem tega, da praviloma nimajo nekega dobrega programa: “Še bolj pa to velja od časov, ko vlado vodijo instant politične stranke, takšne, ki nastanejo tik pred volitvami in kakršna je konec koncev tudi Gibanje Svoboda, ki tudi sama nima nekega jasnega programa oziroma neke izčiščene platforme.” Kot je še dejal Tomšič, je to, kar dejansko druži te koalicije, “protijanša” sentiment in njihova edina preokupacija tudi po tem, ko sestavijo vlado. “Obračunavanje s tako imenovanimi “janšisti” jim je edini cilj, kar se je še očitneje izrazilo ravno pri aktualni vladi. Konec koncev je premier Golob sam priznal, da je nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar dal eno in edino nalogo: da očisti policijo “janšistov”, se pravi, ji je naročil politične čistke. To je njihova edina preokupacija!“
Frakcijski boji – surovi vsakdan Gibanja Svoboda?
Toda na neki točki tudi “antijanša” sentiment ne zadostuje več, razmišlja Tomšič, saj se je treba zavedati, da leva opcija ni čisto homogena in nima centralnega vodstva: “Tu so različni centri moči, ki se po domače povedano dajejo med sabo in potem, ko ni več skupnega sovražnika na oblasti, pač prihaja do frakcijskih bojev. Torej je slovenska politična levica enotna takrat, ko je na oblasti Janez Janša. Zdaj pa Janez Janša vendarle že leto in pol ni več na oblasti, zato je tudi njihova povezanost hitro upadla.”
Znate našteti več kot pet poslancev Gibanje Svoboda?
Golobova stranka naj bi dejansko razpadala na dva tabora in zdi se, da to ni le zunanji videz ali taktični manever. Kakšno je dejansko stanje znotraj stranke, bi lahko povedal le kakšen insajder, je pa očitno, da je Gibanje Svoboda instant stranka, da ni politična stranka v pravem pomenu besede, da je bila na hitro zbrana skupaj, pravi Tomšič in se hkrati sprašuje: “Koliko od teh ljudi, ki so bili kandidirali za poslance, je denimo Robert Golob sploh poznal? Tudi za ministrske kandidate velja nekaj podobnega – koliko jih je Golob dejansko poznal? Poleg tega je večina poslancev Gibanja Svobode še danes totalnih anonimnežev. Po mojem bi le malokdo znal našteti več kot pet poslancev te stranke. Zato ta stranka nima neke svoje, lahko bi rekli, originalne kohezivnosti, ampak je pač neka z vseh vetrov zbrana druščina, ki lahko precej hitro razpade.”
Golobova vs. Šarčeva vlada – kakšna je (bila) njuna koherentnost?
Golobova vlada je, tako dr. Matevž Tomšič, v drugačnem položaju, kot je bila denimo Šarčeva vlada, ki je bila de facto in de jure manjšinska vlada, odvisna od podpore Levice. Ta vlada je bila že po naravi stvari nestabilna, zato je bilo pričakovati, da ne bo dokončala mandata, ker je predsednik vlade tedaj moral za vsako zadevo, ki jo je hotel izpeljati, sklepal kompromise. Golobova vlada pa ima po Tomšičevih besedah vsaj na papirju neko trdno večino in predsednik vlade Golob bi se lahko brez problema zahvalil eni ali drugi koalicijski partnerici v vladi. “Zato je v tem smislu njena nestabilnost še toliko bolj nenavadna, saj bi morala biti v normalnih razmerah taka vlada zelo trdna, pa ni. Zanimiva je bila tukaj primerjava z recimo zadnjo Janševo vlado, ki je bila na koncu de facto manjšinska vlada, potem ko so jo koalicijske stranke zapuščale, najprej DeSUS, potem stranka SMC, pa je vseeno vzdržala, čeprav je bila manjšinska. Golobova, ki ima na papirju zelo trdno večino v parlamentu, pa ima znotraj sebe pretresov več, kot jih je bilo v Janševi vladi,” je za Novo24TV še povedal Tomšič.
NSi: opozicija ali le kooperativni okras koaliciji?
Glede opozicijske NSi kaže, da se je odločila figurirati na povsem svoj način, saj se vse bolj nagiba k podpori koalicije in morda celo ne deluje več kot opozicijska stranka v pravem pomenu besede. Kaj se v tej stranki dogaja, bi natančneje spet lahko povedal le insajder – vendar pa je po besedah Tomšiča na zunaj videti, da igra NSi dvojno vlogo: “Občutek dobimo, da se v NSi ne morejo odločiti, ali bi bili zares opozicija ali pa bi nemara želeli postati del vladne koalicije, vendar bi bilo po moje to slednje za NSi dejansko politični samomor. Poleg tega v Golobovi vladi NSi seveda ne bi mogla udejanjati svojih programskih ciljev in bi bila res zgolj za okras. Levica bi lahko še vedno izpeljala vse, kar bi hotela. In ta stranka s to, recimo temu bolj kooperativno politiko nekega posebnega preboja v smislu podpore volivcev ne uspeva doseči.”
Stranki SDS zadnje ankete kažejo zmago, vendar mora ostati budna
Medtem ko se v vladni koaliciji in Gibanju Svoboda dogajajo pretresi in spori, pa Slovenijo v gospodarskem smislu vleče vse bolj navzdol. Gibanje Svoboda in Golobova vlada zaradi tega in afer ter razprtij izgubljata podporo volivcev, zadnje ankete pa kažejo na zmago SDS, vendar mora slednja ostati budna. Kot je povedal Tomšič, ima SDS zelo trdno volilno podporo in je večina njenih volivcev stalnih: “Mogoče je, da nove volivce tudi pridobiva, saj zadnje ankete kažejo, da je SDS spet na prvem mestu. Vendar bi na tem mestu poudaril, da to stranke ne sme uspavati v smislu, da so tik pred zmago na naslednjih volitvah, ker se zlahka zgodi, da spet pride do neke nove stranke, ki bo spet dosegla zmago. Še vedno velja, da politični prostor desno od sredine rabi okrepitev v smislu novih strank, da bi potem lahko dejansko dosegel neko trdno večino na naslednjih volitvah,” je še opozoril sociolog Tomšič.
C. T.