Na demokratični strani se je oblikovalo prepričanje, da je bila afera “ventilator” le še ena v dolgi vrsti afer v režiji tranzicijske levice. In tako kot domala vse je tudi ta propadla v tišini, daleč od oči javnosti. Po drugi strani spremljamo tudi burno dogajanje na tranzicijski levici, kjer je vse očitneje, da se je premier Golob pred državnozborskimi volitvami znašel na tnalu.
Dogajanje nam je pomagal osvetliti Dr. Boštjan M. Turk, ki slikovito komentira, da se Golob ne glede na težave, s katerimi se trenutno sooča, ne bo pustil “kot tolsta krava odgnati s pašnika, ki se mu reče vlada”.
“V 34 letih slovenske samostojnosti ni bilo ene t. i. “afere”, v katero ne bi bile s polno močjo vpletene transmisije nekdanjega režima, torej pravosodje, policija, KPK, in ki bi pripeljale do resnega pravnoformalnega epiloga. Ene same ne,” trdi naš sogovornik in ob tem spomni na kopico zadev, o katerih resnica šele sedaj prihaja na plan. Izpostavi znane afere, kot so bile denimo “trgovina z orožjem”, Depala vas, Patria, Trenta, pogrom zoper nekdanjega župana Maribora Franca Kanglerja.
“Operetna demokracija”
“Po drugi strani se ljudem, ki so pripadali jedru tranzicijske združbe, ki je izšla iz nekdanje partije in njenega podmladka, nikoli ni zgodilo nič, pa bi se v vsaki resni pravni državi, začenši z našimi sosedami, zgodilo. To kaže samo na to, da imamo v ključnih segmentih družbe še vedno operetno demokracijo,” ugotavlja dr. Turk.
In kako je to povezano z afero ventilator? Naš sogovornik argumentira, da kogar koli bodo v krogih Milana Kučana ocenili, da je nevaren “oblasti”, bodo zoper njega sprožili medijski, policijski in pravosodni aparat. Tako kot so zoper Počivalška v njegovi aferi “ventilator”.
“Tisti, ki bo favorit na volitvah 2026, bo zagotovo deležen medijskih ali pravosodnih pritiskov oz. jih je že, kot smo videli na primeru podpredsednika SDS Aleša Hojsa in Janeza Janše,” meni.
Botri disciplinirajo svojo stvaritev
Medtem ko je demokratična stran izpostavljena sistemskemu nadlegovanju, pa je zanimivo tudi na strani tranzicijske levice, kjer se Golob utaplja v težavah. KPK zoper njega vodi dva odmevna primera, prvega se je oprijelo ime Karigador, drugi primer, zanj neprimerno nevarnejši, pa je seveda zadeva Bobnar, v kateri ga nekdanja notranja ministrica obtožuje političnih pritiskov na policijo. Našega sogovornika vprašamo, ali spremljamo Golobov labodji spev.
“To zanj ne bo brez škode. Bi pa moral biti človek zelo naiven, če bi verjel v neodvisnost t. i. “neodvisnih” institucij, ki sedaj Goloba preganjajo. Gre za spopade znotraj tranzicijskega omrežja, kamor sodita tako Bobnarjeva kot Golob. Predvsem Kučan želi Goloba še disciplinirati, zato ker, kolikor slišim neuradno, ga slednji stalno ponižuje, žali, o njem trdi, da “strelja kozle” in tako dalje,” oceni.
Kot pravi, je Golob prvi produkt globoke države, ki ni poslušen in ubogljiv, kar pa pripisuje njegovi narcisoidni osebnosti. “Golob se ne pusti kot tolsta krava odgnati s pašnika, ki se mu reče vlada. Ne razume, da mora biti lojalen in servilen tistim, ki so ga postavili na ta položaj,” razlaga, med ubogljive obraze tranzicijske levice pa posledično uvršča Zorana Jankovića, Mira Cerarja, Marjana Šarca in druge.
Za razliko od zgoraj omenjenih Golobu “na kraj pameti ne pade, da bi poslušal tiste, ki so ga na ta položaj postavili. Na tej točki pa se zanj začnejo zelo resni problemi, kot so zadeva Bobnar, KPK … Razumljivo, da so bile pri teh zadevah jasne kršitve, ampak, veste, razlogov, zaradi katerih bi moral Golob v neki normalni državi odstopiti, je že na stotine”.
Ž. K.