Ko je časopis Delo razglasil, da je predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA) Aleksander Čeferin postal 32. Delova osebnost leta, to ni predstavljalo pretiranega presenečenja, saj ga pri časopisu ves čas poveličujejo in predstavljajo kot aktivnega državljana, ki naj bi stopal v bran pravni državi. “Aleksander Čeferin pooseblja uspešen boj z izzivi, s katerimi se človeštvo bojuje že polni dve leti, kot so spopad s pandemijo koronavirusa in posledice, ki jih ta prinaša za (ne)demokratičnost družbe,” je mogoče med drugim prebrati. Čeprav se Delo rado predstavlja kot nekakšen objektivni javni medij, ki o vseh poroča z enakimi vatli, je jasno, da to ni tako. Gre konec koncev za osrednje nekdanje propagandno komunistično glasilo, ki je za osebnost leta razglasilo nekdanjega partijca Milana Kučana.
Če si pogledamo vsebino knjige z naslovom Hronologija Oslobodilačke borbe naroda Jugoslavije 1941-1945 iz leta 1964, ki predstavlja obsežen kronološki prikaz dogodkov v NOB v obdobju 1941-1945 na 1265 straneh s številnimi fotografijami in seznami vodov, polkov in tujih državljanov, ki so sodelovali v boju, je vse toliko bolj jasno. V knjigi, kjer so leta v obdobju 1941-1945 obravnavana v ločenih, obsežnih poglavjih, je nedvomno najbolj zanimiv del, kjer je mogoče v opisu dogajanja januarja leta 1942 zaslediti omembo časopisa Delo.
“Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je na Centralni komite Slovenije naslovil pismo, v katerem mu ukazuje kakšno pot mora ubrati Osvobodilna fronta (OF) in njeni terenski odbori v odzivu na neprijateljske pojave v OF in izven nje in potrebo, da Delo čim bolj redno izhaja,” je mogoče prebrati. Omemba Dela v tem smislu črno na belem dokazuje, da je imel časopis tedaj resnično veliko vlogo v propagandi enoumja. Tradicija pa se pri nekdanjem osrednjem komunističnem glasilu očitno nadaljuje še dandanes.
Vir: Hronologija Oslobodilačke borbe naroda Jugoslavije 1941-1945
Spomnimo. Pred dvema letoma je slovensko javnost presenetila novica o tem, kdo je v Črni vdovi zaščiten pred kritičnim poročanjem na Delu. Po besedah nekdanjega urednika Uroša Urbasa so to nekdanji predsednik države Milan Kučan, ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik ELESA Aleksander Mervar. Med drugim je tudi prepovedano raziskovati karkoli, kar se tiče poslovnega omrežja Kolektor in z njimi povezanimi poslovnimi partnerji. Ko je tajkun Stojan Petrič kupil časopisno hišo Delo, je ob nakupu Dela poskrbel, da je odšlo še nekaj tistih novinarjev, ki so skrbeli za pluralizem.
Odpuščanje zajelo nekatera znana imena iz vrst urednikov in novinarjev
Brutalne intervencije, ki jo je v uredniški politiki izvedel Petrič, ni opazila večina branilcev svobode medijev. Niti en osrednji medij namreč ni poročal o tem, da je bil denimo odstavljen odgovorni urednik Uroš Urbas. “Nič, le molk, tako kot je partijska oblast na začetku osemdesetih prek noči odstavljala urednike popularnega Teleksa,” je izpostavil publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah. Sociolog Frane Adam pa je zatrdil, da je v nekem trenutku v Delu opažal artikulacije različnih mnenj, bilo je obdobje internega pluralizma. “Na žalost pa se je tam ta interni pluralizem ustavil, saj je vodstvo oziroma lastnik zaradi avtonomne drže odstranilo dva vodilna urednika, pa tudi nekaj novinarjev je bilo odpuščenih,” je komentiral.
Aleksander Čeferin je postal 32. Delova osebnost leta. Predsednik Evropske nogometne zveze je aktivni državljan Slovenije, ki je jasno in glasno stopil v bran pravni državi. #delovaosebnost @aleksandercefer pic.twitter.com/ctVnMK3aMd
— Delo (@Delo) January 6, 2022
Delo je tako morala zapustiti Erika Repovž, ki je pokrivala redakcijo. Brez službe pa so ostali Ljubo Vukelič, Jelka Šutej Adamič in Maja Megla. Kot smo že poročali v preteklosti, so zaradi slednjih kulturniki podpisovali celo protestno peticijo. Nedotaknjen pa ni ostal niti dolgoletni novinar in nekdanji odgovorni urednik te časopisne hiše Peter Jančič.
Od Kučana do Čeferina
Ker je Čeferinu tranzicijska levica naklonjena, nikakor ne čudi, da sta direktor medijske hiše Delo Petrič in odgovorni urednik Dela Bojan Budja priznanje za Delovo osebnost leta podelila prav njemu. Sicer je potrebno poudariti, da Delovo osebnost leta izbirajo na koncu bralci. A vendarle je Delovo uredništvo tisto, ki najprej izbere in predstavi svoje kandidate za Delovo osebnost leta. Če pa ti še posebej poročaš s superlativih glede nekoga, je seveda logično, da bodo bralci v glavnem za tega glasovali. Glede na to, da pri Delu kot pri ostalih osrednjih medijih niso naklonjeni vladi, je logično, da jim je pri srcu nekdo, ki z njimi deli svoje mnenje. Čeprav je Čeferin dejal, da za slovensko politiko nima ne časa ne voljo, ne zamudi priložnosti, da se ne bi kritično oglašal. Denimo v času, ko je KUL imel v načrtu premike (vložitev nezaupnice).
Aleksander Čeferin rad pravi, da se politika ne sme vmešavati v šport. Kaj pa to, da se šport vmešava v politiko? Po logiki stvari in pravilih UEFA se ta ne bi smel. Čeferin pa se očitno sodeč po komentarjih, ki jih je ta na račun politike podajal, očitno za vse skupaj ne zmeni. Odgovorni urednik Dela Bojan Budja je ob podelitvi priznanja poudaril, da je Čeferin vseskozi ostal aktiven državljan Slovenije. “Ni ji pomagal le športno, nogometno, z zaščitnimi maskami v času najhujše krize, kot ugleden odvetnik je jasno in glasno stopil v bran pravni državi in spoštljivi javni komunikaciji. Odločno se je uprl vsemu, kar deli našo in njegovo državo, pri tem pa opozarjal, da lahko tovrstne izzive rešimo le doma v Sloveniji, Bruselj nam jih ne bo,” je navedel po poročanju STA. Glede na to, da je poročanje v prid določenim izbrancem konstanta Dela, ne čudi, da je lani odjeknila novica o tem, da se novinarjem zmanjšuje višina honorarjev. Nižja naklada časopisa pač sporoča, da so ljudje naveličani prebiranja ideoloških in pristranskih medijev, ki ne povedo prav nič novega, ampak vneto poročajo o istih vsebinah kot ostali osrednji mediji. Ne smejo se namreč zameriti stricem in tetam iz ozadja.
Sara Kovač