“Kot se je dalo kasneje prebrati v pismih, ki jih je pošiljal v Slovenijo, je general Marjan Čad povsem soglašal z oceno, da sta vlogo z Jurijem dobro odigrala,” vlogo nekdanjega župana Kopra in kasnejšega poslanca SD Aurelija Jurija v osamosvojitveni vojni opisuje Janez Janša v knjigi Premiki, v kateri so dokumentirane izjave in dokumenti nastajanja ter obrambe slovenske države. Marjan Čad je bil poveljnik 13. reškega korpusa JLA, ki je že 26. junija 1991 s tanki začel pohod proti slovenskim mejnim prehodom na Primorskem. Njegov cilj je bil zasesti vse mejne prehode na meji z Italijo in našo državo odrezati od zahodne sosede.
Aurelio Juri je bil nekoč vplivna figura bivšega režima. V osamosvojitvenih časih je opravljal funkcijo župana v Kopru, kasneje pa je bil tudi vplivni poslanec današnjih Socialnih demokratov. Vendar je v času slovenske osamosvojitve izvajal protidemokratične težnje, saj je, kot vsi komunisti, nasprotoval dejanjem slovenske osamosvojitvene vlade.
“Nekaj dejstev o proti osamosvojitvenem početju Aurelija Jurija,” je pisne dokaze s slovensko javnostjo na svojih omrežjih delil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Na njih lahko vidimo dokumente, ki dolgoletnega lokalnega vladarja Kopra predstavljajo v negativni vlogi v času slovenske osamosvojitve. V enem izmed pisem slovenski vladi je za vojno okrivil kar osamosvojitveno Demosovo vlado: “Bolj kot očitno je torej, da pri osamosvojitvenih potezah je vlada napačno ali površno ocenila posledice in znašli smo se v vojni.”
Aurelio Juri je nekaj dni kasneje napisal prijazno pismo agresorju na Slovenijo, poveljniku 13. korpusa generalu Marjanu Čadu zaradi treh smrtnih žrtev na Škofijah.
Nekaj dejstev o proti osamosvojitvenem početju Aurelija Jurija #izdajalec pic.twitter.com/ptD2Nq3gUa
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 2, 2020
Med drugim je v pismu zapisal: “Iskreno sem takrat obžaloval tragični dogodek in ga še danes in se odgovorno podal, mimo pristojnosti, ki naj bi jih imel v takih slučajih, v pogajanja z Vami in vašimi podrejenimi, da bi preprečili morebitne ponovitve in celo zaostritve ter umirili razmere na območju občine Koper kot prispevek k splošni umiritvi Slovenije in Jugoslavije. Upam, da boste z menoj soglašali in ugotovili, da smo vlogo vsi skupaj dobro odigrali in dovolil si bom izreči ob tej priliki zahvalo še posebej polkovniku Krtiniću.”
V drugem dokumentu se razkrivajo besede Jurijevih, da je Slovenija odgovorna za balkansko morijo
V drugem dokumentu se Aurelio Juri prikazuje z imenom Christiani. V poročilu je še omenjen njegov brat Franco z imenom Vento. V oceni osamosvojitvene vojne obtoži Slovenijo, da je glavna krivka za kasnejšo morijo na Balkanu. “Vento pravi, da se čutijo obtožene od vseh. Hrvati so jezni z njimi, ker so jim odprli fronto hrvaško-srbsko, Muslimani iz Bosne so tudi jezni, ker je nevarnost, da se bo hrvaško srbska fronta končala na njihovih ramenih.”
Slovenija je v osamosvojitvenih časih dala vsakemu prebivalcu priložnost, da zaprosi za slovensko državljanstvo
Aurelio Juri je v preteklosti večkrat obtožil Demosovo vlado, da so poskrbeli za množičen izbris državljanov, vendar je zelo dobro poznal pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva, ki jih je postavila osamosvojitvena vlada. “Na dan razglasitve bo Slovenija prevzela vse kompetence nad tranzitom na meji in carinske institucije preidejo pod Slovenijo ter vsi, ki so v organih zaposleni bodo zaposleni, če bodo hoteli, pod Republiko Slovenijo. Tisti, ki tega ne bodo hoteli, bodo imeli nekaj časa za odločitev, vendar ne smejo ovirati dela.”
Bivši notranji minister in poslanec Slovenske demokratske stranke dr. Vinko Gorenak je na svojem blogu opisal svoje spomine na srečanja s Jurijem. Med drugim je zapisal: “Osebno sva se srečala dvakrat. Prvič je bilo to leta 1992, ko sem bil direktor regijske policije v Kopru, on pa je bil takrat župan Kopra, točneje predsednik občine Koper. Drugič sva se srečala tam nekje po letu 2010, ko sem že bil poslanec DZ in je bila v DZ neka slavnostna seja, ki se je udeležil tudi on. V preddverju osrednje dvorane DZ je bil takrat sprejem, kjer sva se osebno srečala. Takrat mi je zaupal neko svojo “hudo zmoto”, kot je on to imenoval. Šlo je seveda za najino srečanje leta 1992. Dejal je, da je bil takrat prepričan, da sem jaz politično gledano njihov, torej, da sem na levi politični sceni. Kako hudo sem se motil, je zaključil najin pogovor.”
Temačna družinska preteklost družine Juri
A mnogo bolj mračna je preteklost družine, Aurelio Juri je bil namreč župan Kopra v času, ko je zločinska Jugoslovanska ljudska armada vkorakala iz Reke na italijansko-slovensko mejo. Manj znano pa je, da je bil oče Aurelia in Franca Jurija član skupine italijanskih komunističnih partizanov, ki je na ukaz komunistične partije gangstersko pobila četo italijanskih demokrščanskih partizanov. Italijanski partizani so bili v Italiji obsojeni na dosmrtno ječo, zato je oče bratov Juri pobegnil v Slovenijo.
Luka Perš